O Manuel Rosales, o le taitai autu o le itu teteʻe, na faatoilaloina le sui tauva o le peresetene i le palota o Tesema 2006, ma o le pulenuu o le aai o Maracaibo i le taimi nei, ua tosina mai ai le manatu o pulega faaletulafono a Venezuelan. O loo masalomia o ia i faiga pi’opi’o ma le faatamaoaigaina le tonu i le taimi o lona tofiga o le kovana o le setete o Zulia i le va o le 2002 ma le 2004. O le faamaonia o le masalosaloga faasaga ia te ia, nai lo le tulai i le faamasinoga ma faamaonia lona mama, sa manao Rosales e sola ese, a o tuuaia Peresitene Chávez i le na ia faatonuina le taofia o ia.1
O le loia a le malo o Bolivarian Republic o Venesuela, Katiuska Plaza, na faamamafaina e faapea ua le mafai e Rosales ona taʻuamiotonuina le amataga o tupe na matua faateleina ai le tau o lona lava tofi. O Rosales, pe afai e faamaonia, e ono nofosala o ia i le va o le 3 i le 10 tausaga i le falepuipui. I le fesiligia o le mataupu e le US news agency Associated Press, le loia a Rosales, Álvaro Castillo, e leʻi manaʻo e tuʻuina atu nisi faʻamatalaga.2
Rosales, o lona faamasinoga na siitia atu i Caracas (ona sa feiloai ma faamasino e toafa o le setete o Zulia), o loo masalomia, faatasi ai ma isi o le foai atu i aiga ma uo e sili atu i le 300 taavale a le Setete; amataina pisinisi i Miami o ana aseta e sili atu i le US$ 11 miliona; ma le mauaina o ni faiga faatogafalea mai le kamupani Siamani Siemens mo le fausiaina o le alavai o Maracaibo. Na fa'ailoa e lea fa'apotopotoga fa'ale-nu'u tele ua mae'a ona totogiina ni vaega tupe ina ia mafai ai ona maua le konekarate, e aunoa ma le ta'ua o so'o se igoa, peita'i.3
Omar Barboza, peresitene o le vaega faaupufai Un Nuevo Tiempo lea e iai Rosales, na faamaonia ai le sola ese o le pulenuu o Maracaibo, ma tuuaia le malo o Bolivarian i le faamoemoe e aveese se fili faaupufai. Ae ui i lea, na ia le mafai ona taʻua e faapea o taualumaga faaletulafono faasaga ia Rosales i le 2009 e leai se isi mea ae o le taunuuga o uluai taualumaga na amataina i le lima tausaga talu ai ia Setema 2004.4
O Cilia Flores, le peresitene o le Fono Aoao a le Atunuu (Asamblea Nacional), na teenaina tuuaiga na faia e Barboza: "Na ia [Rosales] faia le tele o solitulafono e le o se tulaga faaupufai; o ni faiga o faiga piʻopiʻo, solitulafono o le faʻatamaoaigaina le tonu". Na ia faaopoopo mai o Rosales, e ese mai le sola ese mai ona tiute patino i le tulafono a Venezuela, ua uma ona soloia ona tiute o le pulenuu o le aai o Maracaibo.5
Fai mai le Minisita o Faamatalaga Jesse Chacón, o molimau e faasaga ia Rosales ua lava le tele e aumai ai o ia i luma o le faamasino: "O le tele o elemene o se solitulafono ua tuʻuina atu o loʻo aofia ai i totonu o se faila; e uiga i fale, lafumanu ma faleoloa o loʻo resitalaina i lalo. o lona igoa ma lalo o le igoa o ona aiga o le faafitauli e le o tuuaiga faasaga ia te ia ae o le mea lea ua faamoemoe e puipuia ai o ia lava”. Na teena e Chacón le faʻamoemoe o le faʻapolokiki o le mea o le piʻopiʻo: "O le fesili pe o iai ni faʻamaoniga faʻapitoa pe leai, e lava e amata ai taualumaga ma i le tulaga o Rosales, matou te iloa o loʻo i ai".6
Na faailoa mai e Chacón e leʻi faateʻia o ia i amioga a le itu teteʻe: “E masani lava ona amio faapea [le itu teteʻe]. na aliali mai i le aufaasālalau fesoʻotaʻiga, fai mai na latou auai uma i le osofaʻiga ae o le aso 11 e leai se tasi na tautala - 'leai se osofa'iga na tupu iinei'" - na ia faaopoopo atu i se leo taufaaleaga e faatatau i le teena o le Faamasinoga Maualuga e pulea e le itu agai i lena taimi e ioeina le mea moni o se osofaiga sauā na faia e le putschist Pedro Carmona Estanga.7
O le mea moni, na auai malosi Manuel Rosales i le osofaʻiga a Aperila 2002 faasaga ia Peresitene Hugo Chávez. Na ia sainia le poloaiga na soloia ai faalapotopotoga uma a le atunuu. Mulimuli ane, na faasaolotoina o ia e le Faamasinoga Maualuga e ala i se faaiuga na faaosofia ai le ita o le sosaiete Venezuelan. Iā Aperila 3, 2009, na faasalaina ai e le pulega faaletulafono a Venezuela ni komesina e toʻatolu ma leoleo e toʻaono o loo nafa ma le fasiotia o tagata tetee iā Aperila 2002. O le uluaʻi faasalaga lea o i latou e nafa ma solitulafono na faia i le taimi o le osofaʻiga.8
E mana’omia le tula’i o Rosales i luma o le fa’amasinoga – i le aso 20 Aperila, 2009, e tali atu ai i moliaga e 26 fa’asaga ia te ia. A leai, o le a manatu o ia o se tagata sola ese mai le faamasinoga tonu.9 E 90 aso na ia lafoaia ai ona tiute o le pulenuu mo se vaitaimi.10 E tusa ai ma nisi o faʻamatalaga, o loʻo i ai o ia i Colombia.11
O le tuuaiga a loia a Rosales na tuuina atu i le Interamerican Human Rights Commission (Comisión Interamericana de Derechos Humanos) e leʻi taliaina e i latou - o se faʻataʻitaʻiga na faʻaalia ai lo latou le ioe ma lona faʻamoemoe e faʻapolokiki lenei mea ua naʻo se mataupu o solitulafono masani.12
Puipuiga falepuipui mo Raúl Isaías Baduel
I le aso 1 o Aperila, 2009, na pueina ai e le ofisa o le militeri le Minisita o le Puipuiga o Raúl Isaías Baduel ma le taʻitaʻiʻau litaea ma le taufaaleaga leaga o Hugo Chávez. Ua masalomia o ia "faaliliuina o tupe i lona lava faaaogaina" mai le Vaegaau, e ova atu i le US$14.5 miliona, i le taimi o lana nofoaiga faaminisita. O le General Ernesto Cedeño, le loia sili o le militeri, na ia faailoa mai o loo i ai "mea e lava mo le moliaga" e molia ai Baduel.13
E pei o Rosales, o General Baduel, nai lo le tali atu i moliaga, na sasa ia Hugo Chávez, lea na ia tuuaia e nafa ma lona taofia.14 O le mea moni, e faalima ona valaauina Baduel e tulai i luma o le faamasinoga ae e lei tali atu i se tasi o faamatalaga. Na faamamafa e Cedeño o le mafuaaga lea o le taofia o ia.15 O Chávez, i lana vaega, na ia teena ma le mautinoa tuuaiga na faia e le itu agai.16 O tuuaiga a Rosales ma Baduel faasaga i le Peresetene e le matua faatalitonuina mo se mafuaaga faigofie: Na tuuina atu foi e le pulega faaletulafono Venesuela se tusi saisai mo le pueina o Carlos Giménez, o se kovana muamua o le na auai i faiga faaupufai ma le Peresetene, ma na aveesea mai le tofi. ia Iuni 2008, ona o se mataupu pi’opi’o.17
O le talosaga a le itu tete’e a Venezuela mo se coup d’état
O le itu teteʻe a Venezuela ua filifili mo le faʻalavelave. Na latou tuuina atu se valaau mo "tetetee faatemokalasi" i le feagai ai ma le pulega, tamaoaiga, ma agafesootai a le malo Bolivarian. O le mea moni, na faia le faaiuga a le Fono a le Atunuu ina ia tuuina atu le pulega o uafu, malae vaalele ma auala tetele i le malo tutotonu, ina ia mafai ai ona tetee atu i fuafuaga a nisi o kovana.18
O le pulenuu o le laumua, o Caracas, Antonio Ledezma, na tuuina atu se valaau mo se osofaʻiga: “Ou te valaau atu i vaegaau a le atunuu ina ia latou manatua le manatu o le le usitai”. Na ia folafola atu le foafoaina o a "muamua a le atunuu" faasaga ia Hugo Chávez.19 Na ia fai mai o le taʻitaʻi Bolivarian o se "moega leaga tele" mo Venesuela. Ae peitai, na te le'i fa'amalieina e fa'amatala pe aisea na filifili ai le au palota e palota e lagolagoina lena "moega leaga tele" e sefulufa taimi mai le aofa'i o le sefululima palota talu mai le 1998 ina ua filifilia Chávez mo le taimi muamua.20
O le tetee a Venezuelan o loʻo faia se sao mataʻutia ona latou te mumusu e faʻaalia uma le pule silisili ese a tagata Venesuela ma le pule a Hugo Chávez. O ia, e aunoa ma se masalosalo, o le Peresetene o loʻo fiafia i le tulaga sili ona mataʻina faʻa-temokalasi i le talafaasolopito o Venezuelan ma Latina Amerika. E ala i le pa'u'ū i filifili o aso ua mavae ma lolo atu i faʻaosoosoga faʻamalosi, ua aliali mai ai le faʻafeagai i mata o le lalolagi o le faʻalavelave autu i le faatemokalasi.
Faamatalaga
1El Nuevo Herald, «Fiscalía ordena arresto de alcalde y líder opositor», Mati 20, 2009; Fabiola Sánchez, "Acciones contra opositores elevan tensiones i Venesuela", Le Associated Press, Mati 20, 2009.
2 Fabiola Sánchez, "Venezuelia Faafoe Moliaga Valaau mo le pueina o le Itu Agai Taitai i luga o le Tulaga Pi'opi'o", Le Associated Press, Mati 19, 2009.
3 Casto Ocando, "La corrupción chavista no se investiga", El Nuevo Herald, Mati 21, 2009; Fabiola Sánchez, "Ordenan trasladar a Caracas el juicio al líder opositor Manuel Rosales", Le Associated Press, Mati 25, 2009.
4EFE, «Rosales en lugar 'seguro', ae el gobierno insiste en que huyó», Aperila 1st, 2009.
5Agencia Bolivariana de Noticias, «CNE podría aplicar abandono de cargo a Manuel Rosales», Mati 31, 2009.
6Agencia Bolivariana de Noticias, «Si Rosales está en Venezuela debe dar la cara ante la justicia», Mati 31, 2009.
7Ibid.
8Agencia Bolivariana de Noticias, «Carlos Escarrá ratificó que Rosales no está en el país y evade justicia venezolana», Aperila 6th, 2009; Fabiola Sánchez, «Condenan entre 17 y 30 años a policías por muertes de manifestantes», Le Associated Press, Aperila 3rd, 2009.
9EFE, «Rosales deberá comparer ante la justicia el 20 de abril», Aperila 1, 2009.
10Le Associated Press, «Alcalde venezolano opositor se separa del cargo por proceso», Aperila 3rd, 2009.
11Agencia Bolivariana de Noticias, «Carlos Escarrá ratificó que Rosales no está en el país y evade justicia venezolana», op.cit.
12Agencia Bolivariana de Noticias, «Cancillería aclara que CIDH no admitió denuncia de Manuel Rosales», Aperila 3rd, 2009.
13 Jorge Rueda, "Detienen a ex ministro de Defensa i Venesuela", O le Associated Press, Aperila 2nd, 2009.
14Le Associated Press, «Ex ministro responsabiliza a Chávez de su detención», Aperila 3rd, 2009.
15Agencia Bolivariana de Noticias, «Privación preventiva de libertad de Baduel garantiza la investigación», Aperila 3, 2009.
16 Fabiola Sánchez, "Na tuuaia e le Minisita muamua o le puipuiga ia Chavez mo le taofia", Le Associated Press, Aperila 3rd, 2009.
17EFE, «Ordenan arresto de ex gobernador afín a Chávez», Aperila 5th, 2009.
18Farani Ala o Faasalalauga Ofisa, «Oposición venezolana declara resistencia democrática a gobierno de Chávez», Mati 25th, 2009.
19EFE, «Ledezma llama a militares a no respaldar a Chávez», Mati 28th, 2009.
20EFE, «El frente antichavista 'no es una aventura'», Mati 31, 2009.
Faaliliu e Iris Buehler ma toe teuteu e Les Blough
O Salim Lamrani o se polofesa i le Iunivesite o Paris Descartes ma le Iunivesite o Paris-Est Marne-la-Vallée ma le tusitala Farani, faʻapitoa i sootaga i le va o Cuba ma le US. Faatoa uma ona ia lomia Amioga Faalua. Cuba, la Unión Europea y los derechos humanos, [Tulaga Faalua. Cuba, Iuni a Europa ma Aia Tatau a Tagata]; (Hondarribia: Editorial Hiru, 2008).
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo