Chávez bashing ua leva ona avea ma faʻatonuga o le faʻatalanoaga i le va o tagata maualuluga o Amerika. O faʻataʻitaʻiga sili ona lata mai o loʻo faʻaalia i le Iulai 21st lomiga o le New York Times ma Washington Post, lea o loʻo faʻamaonia ai tuuaiga e faapea o Chávez e nafa ma le faʻatupulaia o solitulafono i Venesuela ma le faʻaleagaina o Colombia. O le popolega tele mo le Washington Post o se lipoti lata mai talu ai nei mai le US Government Accountability Office (GAO) o loʻo faʻamatalaina ai le "faiga piʻopiʻo i tulaga maualuga o le malo o Peresitene Hugo Chávez ma fesoasoani a le setete i le au faʻatau fualaau faasaina a Kolomupia [lea] ua avea Venezuela ma se fa'atauga tele mo cocaine mo le Iunaite Setete ma Europa." O loʻo taulaʻi atu le faʻalogo i Colombia Marxist FARC gerillas, faʻatatau e le Post e pulea le 60 pasene o fefaʻatauaʻiga cocaine Colombia. O le Senate Republican Richard Lugar o loʻo tuʻuina atu avanoa i le Post e faʻaleaga Venesuela mo le "avea ma narco-setete, faʻalagolago tele ma vaʻavaʻai i fefaʻatauaiga faavaomalo i fualaau faasaina."
E le gata i lea, o le Times' July 21st tala o loʻo aʻafia ai Chávez i le faʻateleina o le ave faamalosi o tagatanuu o loʻo nonofo i le aai o Barinas, i sisifo o Venezuela. O Barinas o loʻo mafatia i le ave faʻamalosi e sili atu i le 3.5 taimi sili atu nai lo le isi vaega o le atunuʻu, ma o loʻo pulea nei le taulaga e le uso o Chávez o Adán Chávez. Le Times e le o taʻua se faʻamaoniga o le auai o le aiga o Chávez i le faoa faamalosi a Barinas, ae e leʻi taofia ai le pepa mai le fausiaina o fesoʻotaʻiga lautele i le va o "kegi faaauupegaina [e] olaola mai le vevesi [i Barinas] ae o le aiga o Mr. le setete.” O le a le maua e le aufaitau le faafoliga o le fa'amaoni i ia fa'aupuga fa'amumu.
O le su'eina o fa'amaoniga moni o se feso'ota'iga i le va o Chávez ma le gaoi e le'o se vaega o fuafuaga ta'aloga a le Times. Latou te sili atu i le palapala fa'alaua'itele fa'atasi ai ma felafolafoa'iga le manino e fa'atatau i le pulega a Chávez. O le mea moni, ua ioeina e le Times o le sao autu a Chávez i Barinas e le o le afaina o tagata matitiva (o loʻo faʻateleina le mafatia i lalo o le gaoi), ae o taumafaiga e faʻaleleia le tele o tagata lautele e ala i le faʻatinoina o le toe fuataʻiina o fanua ma le faʻaogaina o tupe suauʻu mo polokalama o le uelefea.
O osofa'iga ia Chávez na fa'atasi fo'i ma le palota a Venesuela i le 2009, lea na soloia ai le tapula'a a le atunu'u e 12 tausaga o le nofoaiga a le peresetene. Na fa'atonuina e le Times a'o le'i faia le palota e fa'apea, o Chávez o se "fa'asalalauga tu'ufa'atasi - o le fa'aputuina o le pule, fa'aputuina le tete'e, ma fa'aalu le tamaoaiga o le suau'u a le atunu'u i lagolago fa'apolokiki." O ia osofaiga, o le mea e malie ai, o loʻo sosoʻo ai ma faʻamaoniga o le lagolago a Chávez e maua mai i polokalame o le soifua manuia lautele na ia faʻatinoina, lea e manuia ai le toʻatele o tagata matitiva Venezuela. O lana lagolago mo le toatele ua aveesea e aunoa ma se talanoaga e le taua, peitai, e pei o le Times paternalistic ma valaau atu i Venezuelans oe "talitonu i lo latou faatemokalasi" e "palota leai" i le faamutaina o taimi faatapulaaina.
Ole tele o manatu e tatau ona mafaufau i ai pe a iloiloina osofaʻiga ia Chávez. E tusa ai ma le mataupu Kolomupia, e leai se faʻamatalaga o loʻo tuʻuina atu i le Times ma le Post lipoti i luga o le sao taua a le US na faia i le faʻatupuina o le faʻafitauli o vailaʻau. E leai se manatu e taulaʻi atu i le mea moni o taʻitaʻi Amerika na faʻaaluina le faitau piliona o tala e aʻoaʻo ai ma tuʻuina atu vaega taumatau, anti-FARC vaega faʻamiliteli i Kolomupia (o loʻo fesoʻotaʻi ma le malo Colombian), ma o loʻo aʻafia tele i le fefaʻatauaʻiga o le koko. E le gata i lea, e leai se talanoaga e uiga i le le mautonu o loʻo siomia ai Chávez manatu o le faʻaosoina o le feteenaiga Colombian-Venezuelan. E tele naua le le mautonu, e ui i lea, i lenei fesili. Human Rights Watch, e ui ina sa matua faitioina Chávez (atonu e talafeagai), e le mafai ona fa'aalia so'o se fa'amaoniga mautinoa o lo'o lagolagoina e Chávez fa'afitafita FARC. E tatau foi ona tatou manatua o Chávez lava ia na faitioina faalauaitele le FARC, ma fai mai o le matua o le "taua a le guerilla o le talafaasolopito." Na ia lagolagoina le toe foʻi atu i feutagaiga filemu i le va o le FARC ma le malo Colombian, ma unaʻia le FARC e faʻamutaina a latou faiga faatupu faalavelave o le ave faamalosi o tagata lautele ma tagata ofisa o le malo e avea ma tagata saisaitia.
I le mataupu e uiga i faiga faʻapolokiki a Chávez, o faʻasalalauga a le US media e foliga mai e sili atu tala pepelo nai lo le mea moni. O pepa a Amerika e matua faigata lava ona faʻamatalaina pe faʻafefea ona filifilia faʻa-temokalasi se taʻitaʻi i totonu o le sefulu tausaga talu ai - i le 1998, 2000, 2004, ma le 2006, aemaise lava i tauvaga ua faʻamaonia e manino ma faʻamaonia e le vaʻaia o faiga palota faavaomalo. Ua leiloa foi e le Times le faamalamalamaina o taunuuga o le 2009 referendum, lea i le soloia o tapulaʻa a le peresetene, na faamaonia e saʻo ma faatemokalasi e tagata matau faavaomalo.
O le faʻamatalaga sili ona manino mo osofaʻiga a le Times i Chávez e faʻapea o le pepa e faʻatauvaʻa i le faatemokalasi Venezuela. O Chávez ua leva ona fiafia i le lagolago malosi faatemokalasi mai le toatele o Venezuelans, aʻo faʻaosoina le ita o le au faipule o Amerika o loʻo vaʻaia Venesuela o se fanua lafulemu, ae le faʻaaogaina mo pisinisi faʻapisinisi. Se'i o tatou mafaufau i le fa'amaoniga: 1. Ua fa'afia ona toe filifilia Chávez e ala i vaega e le'i moemiti i ai George W. Bush e maua. 2. O se su'esu'ega a le Gallup International mai le 2007 ua toe fa'amaonia ai le fa'a-temokalasi fa'apolokiki o faiga fa'apolokiki a Venezuela i le tele o auala. O le 53 pasene o tagata Venesuela e masani ona manatu o lo latou atunuu o loo “pulea e le loto o tagata” i lalo o le pulega a Chávez. E le gata i lea, o le 67 pasene e manatu o faiga palota i Venesuela e faia i se "talafeagai" e ese mai i le "le talafeagai". E le gata i lea, e pei ona faaalia e laʻu auʻiliʻiliga o le 2007 Gallup poll, tagata matitiva ma leai ni galuega (o tagata matitiva o loʻo aʻafia ai le toʻatele o tagata lautele) e sili atu ona talitonu fuainumera o le atunuu o loʻo pulea e le tele o manaʻoga ma o le palota a le atunuu e saoloto, faatemokalasi. , ma amiotonu. O lenei tulaga e matua fa'afeagai ma le au mauoa ma tagata faigaluega a Venesuela o lo'o sili atu ona latou teena nei tagi.
O le a le maua e se tasi le lagona mai le faʻasalalauga a le US e faʻapea o le US, nai lo le au ofisa Venezuelan o loʻo vaʻaia ma masalosaloga i Venezuela. O se palota a le BBC i le 2007 na faaalia ai o le toatele o tagata Latina Amerika sa suesueina na latou vaai le fiafia i le US ma tetee i faiga faavae a le pulega a Bush. O le toʻatele o tagata i Atenitina, Pasila, Chile ma Mekisiko na manatu o le US i le lalolagi e "tele lava le leaga," ae i le va o le 65-92 pasene na tetee i le US taulimaina o le taua i Iraq. O su'esu'ega a ta'ita'i fa'apolokiki ta'ito'atasi na maua ai sa fiafia Chavez i le maualuga o le lagolago mai tagata Venesuela, ae o le sa avea muamua ma Peresitene Bush sa maualalo le lagolago i totonu e le gata i Venezuela, ae o le itulagi atoa.
O le lauiloa o Chávez, e pei ona ioeina ma le le fiafia e tusitala Amerika, e faavae i luga o lona naunau e faamuamua manaoga o tagata matitiva o Venesuela nai lo le au faipisinisi. E le o lona uiga o ia o se tagata paia poʻo le faʻapolokiki faʻapolokiki e le tatau ona avea ma popolega ogaoga mo i latou o loʻo nonofo i le lalolagi atoa. E leai se ta'ita'i fa'apolokiki e tatau ona maua se siaki avanoa e fa'amalosia ai le malosi fa'apolokiki. Ae o le mea e foliga mai e sosola ese mai taʻitaʻi US o le Venezuelan democracy na tuʻuina atu le galuega o le tuʻuina atu o taʻitaʻi e tali atu i tagata o Venesuela, nai lo le "faʻamalamalamaina" US elites.
O le "Bolivarian Revolution" a Chávez e matua lauiloa lava i tagata Venesuela. O lo'o fa'amanuiaina o ia i le fa'alauiloaina o le anoanoa'i o polokalame mo le soifua manuia lautele o lo'o totogi e tupe maua mai le suau'u a le atunu'u. O Chávez o loʻo taʻimua i taumafaiga e faʻalauiloa le tutusa o alii ma tamaitai, tausiga faʻalesoifua maloloina e lagolagoina e le malo, aʻoaʻoga maualuluga lautele, faʻateleina tupe penisione a le setete, toe tufatufaina atu o fanua, ma le faʻalauteleina o fale lautele, ma isi polokalame. O le suiga o le uelefea a Chávez o loʻo faʻaleleia atili ai olaga o tagatanuu. O le siitia o le 50 pasene o tupe faaalu mo le soifua manuia lautele mai le 1999-2005 (i le 6 tausaga muamua o le au peresitene o Chávez) sa o faatasi ma le faaitiitia o pepe feoti, o le faateleina o le lesitalaina o aoga ma le faateleina o tupe maua a le tagata lava ia, ma le faaitiitia o le mativa. Mai le 1997-2005, na pa'ū le aofaʻi o le mativa o le atunuʻu mai le 56 i le 38 pasene o le faitau aofaʻi. E oo atu i le 2005, e tusa ma le 50 pasene o tagata Venesuela na fiafia i le tausiga o le soifua maloloina a le malo, ae o le numera lava lea e tasi na fiafia i fesoasoani tau meaai a le malo. O le Bolivarian Revolution, e tatau ona manatua e se tasi, na tupu foi i lalo o le tamaoaiga o le tamaoaiga, e amata mai i le 6-18 pasene o le GDP i le tausaga mai le 2004-2008. O lenei tulaga o loʻo tu i luga o lona ulu manatu o le au tusitala a Amerika o faiga faʻaagafesootai o se faʻalavelave tele i le mautu ma le tamaoaiga.
E leai se tasi i le US e tatau ona ofo i le lagolagoina e tagata Venesuela ia Chávez ona o ana faiga faʻavae uelefea. O lenei mea moni, e ui i lea, o loʻo natia i le Times editorials o loʻo faʻatulagaina ai Chávez o se "tagata malosi Latina Amerika" o loʻo "faʻaaogaina [s] toetoe lava o le pulega faʻapolokiki ma le militeri o lona atunuu" e ala i le faʻaleagaina o faiga palota ma le faʻaatunuu o punaoa faanatura. O fa'asalalauga fa'asalalau o faiga fa'apolokiki a Amerika Latina e moni e le'o se mea fou. O le Times ma le Post e masani lava ona vaʻavaʻai i Amerika Latina e ala i le neoliberal, mata faʻapitoa, ma le faʻasalalauina o Venesuela e ese mai lenei mamanu.
O Anthony DiMaggio e faiaoga i le Global and American Politics i le Iunivesite o le Setete o Illinois. O ia o le tusitala o Mass Media, Mass Propaganda: Examining American News in the 'War on Terror (2008) and When Media Goes to War (a sau Fepuari 2010). E mafai ona maua o ia ile: [imeli puipuia]
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo