Le Agavale Latina Amerika Fou: utusia e Patrick Barrett, Daniel Chavez, ma Cesar Rodriguez-Garavito; Pluto Press, 2008, 320 pp; Fa'ata'ita'iga i le Radical Social Democracy: faatonu e Geraldine Lievesley ma Steve Ludlam, Zed Books, 2009, 288 pp.
To le osofa'iga i Honduras ua fa'atupuina ai se lu'itau faifaipea mo malo i le va'aiga fa'apolokiki i Amerika Latina. I tausaga e oʻo atu i lenei mea mataʻutia ma taua, o le tele o taʻitaʻi ma faʻalapotopotoga faʻaagafesootai na tuleia le itulagi i le agavale. O le suiga fa'aitulagi lea o lo'o taula'i iai Le Fou Latina Amerika Agagavale: Utopia Toe Fanau Mai, faatonu e Patrick Barrett, Daniel Chavez, ma Cesar Rodriguez-Garavito.
O lenei tusi e aofia ai se faasologa o mataupu malamalama a tagata atamamai eseese i aʻa ma le tulaʻi mai o le Latina Amerika fou na totoe i malo e pei o Pasila, Polivia, Venesuela, Atenitina, ma Iurukuei. O le tele o tusitala o aʻoaʻoga alualu i luma ma tagata suʻesuʻe mai atunuu o loʻo latou tusia ai.
I le amataga o le Le Agavale Latina Amerika Fou o loʻo faʻamatalaina e tusitala, e oʻo mai i le taimi nei, o le tele o tagata suʻesuʻe o loʻo vaʻavaʻai i le itulagi o loʻo taulaʻi faʻapitoa i le "faʻaupufai faʻaupufai" poʻo le "faʻamalosia o aʻa." Ae, i lenei tusi, o suʻesuʻega a le atunuʻu ma faʻaitulagi o loʻo suʻesuʻeina vaega faaupufai, malo, ma faʻalapotopotoga lautele o ni malosiaga eseese se tolu. Na tusia e tusitala e faapea o gaioiga lautele atonu o le malosi sili lea ona taua o nei au taaalo e tolu i le aumaia o suiga alualu i luma po o le saunia o le ala i le filifiliga o peresitene eseese o le itu tauagavale. I nisi o tulaga, e mana'omia e felauaiga le suiga o le atunuu e faavae i luga o aia tatau, e tetee atu ai i le tu'ufa'atasia e se faalapotopotoga, mai se vasega po'o se tulaga fa'ale-aganu'u.
O le totonugalemu o le talanoaga o le sootaga i le va o vaega faaupufai ma gaioiga lautele. O se vaega faaupufai, tusi le faatonu i le mataupu muamua, "e mafai ona avea o se lima faaupufai o gaioiga lautele, e mafai ai ona latou faʻaalia lo latou malosi faʻaagafesootai ma faʻaalia o latou manaʻoga i tulaga faʻapolokiki ma tuʻuina atu ia i latou se auala talafeagai mo le mauaina o avanoa i le setete." Feso'ota'iga i le va o fe'au ma vaega e mafai ona fesoasoani e fa'alauiloa faiga fa'avae taua, tau faasaga i le sa'o, ma fautuaina le au faipule.
I le taimi lava e tasi, o le "faiga palota" a vaega e mafai ona galulue faʻatasi ma le faʻatonuga o gaioiga, tusi le faatonu. A'o mana'omia e pati se fa'avae lautele, o gaioiga e masani ona faia ai se vaega la'ititi o lena fa'avae nai lo isi vaega. E le gata i lea, o gaioiga, e pei o le tulaga o Pasila, e masani ona talosagaina e aloese mai gaioiga e ono leaga ai le pati i le taimi poʻo fafo atu o se vaitau palota. Ua finau le au faatonu e faapea o se tulaga lelei o se tulaga e mafai ona galulue faatasi ai itu ma gaoioiga, pe sili atu foi ona ola faatasi, i le puipuiga o aia tatau a tagata ma faasaga i le neoliberalism ma le itu taumatau. Ae peitai, e pei o Le Agavale Latina Amerika Fou fa'ata'ita'i mai, o ia felagolagoma'i i le va o le alatele ma le Setete e masani ona i'u mai e sili atu nai lo le mea na fuafuaina.
O le tulaʻi mai i le pule o le Vaega o Tagata Faigaluega (PT) i Pasila i lalo o le Peresetene Luiz Inácio Lula da Silva (Lula) e tele tala e uiga i luitau o le siitia mai le pito i lalo i le maota o le malo. O le PT na amata o se pati a le vasega faigaluega, faatasi ai ma Lula, o se tagata faigaluega uʻamea, o lona taʻitaʻi. Na manumalo o ia i le 11 miliona palota i le 1989 palota a le peresetene. O fa'atonuga a le PT na mua'i fa'ata'atia e le aufaigaluega ma le vaega fa'avae. Na filifilia Lula e avea ma peresitene mo le taimi muamua i le 2002, ae na vave ona ia fulitua i le tulaga o tagata faigaluega a lana pati.
E ui o Brazil's Landless Farmers Movement (MST) na fausia ai nisi o pito sili ona taua o le PT's electoral and social power, na tusia e le au tusitala e faapea i faiga faavae o faatoaga a Lula talu ona avea o ia ma peresitene, "ua ave le faamuamua i faatoaga tetele ma fanua tele o fanua. fa'aaoga malosi fa'afugala'au fa'ama'i ma vaila'au fa'ato'aga, ma o lo'o fa'atatau i le gaosiga o fuala'au fa'ato'aga e auina atu i fafo." O le tele o lenei pisinisi o lo'o taula'i i le gaosiga o suka, soya, ma kofe.
O le tele o gaioiga faʻaagafesootai a Pasila (aemaise lava le MST) e matua feteʻenaʻi ma nei faiga faʻaleagaina ma o loʻo galulue mo se laʻititi o fesoʻotaʻiga o faʻatoʻaga a aiga ma nuʻu, e faʻamoemoe e fesoasoani i le lima miliona faifaatoaga a le aiga e aunoa ma le tele o fanua e ola ai ma o le isi fa miliona faifaatoaga a le aiga e leai se fanua. O nisi o faʻamoemoega o lenei gaioiga o faʻatoʻaga e aunoa ma ni vailaau faʻasaina, galuega, faʻaaloalo i le siʻosiʻomaga, eleele, meaola eseese, ma le le faʻaaogaina o fatu GMO.
Na faailoa mai e tusitala e faapea, i le 2006 na faatino ai e Lula le polokalama a le Family Grant e taulai atu ai aiga maualalo tupe maua faatasi ai ma le lagolago lautele, e aofia ai tupe faameaalofa mo meaai, aoga, ma kesi kuka, lea na aafia ai le tusa ma le 11 miliona aiga—e tusa ma le 25 pasene o le faitau aofaʻi. I le faafesuiaiga mo le mauaina o le fesoasoani, "o aiga o loʻo faʻamanuiaina ma tamaiti i lalo o le 15 tausaga e tatau ona lesitala a latou fanau i le aʻoga ma faʻamaonia lo latou auai, faʻaauau pea a latou tui, saili le tausiga o le pepe ma auai i polokalame aʻoaʻoga i le fafagaina o susu ma meaʻai. " I nisi o nofoaga o lenei fesoasoani e alu atu i le toetoe o le afa o aiga i totonu o se taulaga poʻo se taulaga.
Ae, na tusia e tusitala, "O le faʻatinoina o lenei polokalame e leʻi faʻatasi ma faiga faʻavae na faʻatalanoaina mafuaʻaga o le mativa i Pasila, e pei o le avanoa i fanua poʻo le faʻamaoniaina o meatotino ma tamaoaiga vasega i totonu o le faiga o lafoga. o sosaiete sili ona le tutusa i le lalolagi."
I le 2006, na toe manumalo ai Lula i le au peresitene, o se vaega faafetai i iuni ma gaioiga e pei o le MST, lea na lagolagoina tele o ia ona o le isi mea na sili atu ona leaga. O le sui tauva muamua na fai ma sui o malosiaga sili ona faataumaoi o le itu taumatau ma le au maualuluga. Tasi faatonu i le nusipepa alualu i luma Brasil de Fato i le taimi na faamatalaina ai, "O se auiliiliga o le fa tausaga o le uluai nofoaiga a Peresitene Lula i le tofi e taitai atu ai i se paleni le fiafia mo le vasega faigaluega, sili atu i mea uma e tusa ai ma le tamaoaiga." Ae na talosagaina e le faatonu le au faitau "ia iloa lelei le va o lo tatou fili autu, o tatou fili ma a tatou paaga. Po o fea lava tatou te sese ai, e iu lava ina tatou faatoilaloina ... O lea, o le palota mo Lula, e tusa lava pe leai ni faʻamatalaga e uiga i lana faiga faʻavae tau tamaoaiga, o le tiute oi tatou uma o loʻo aofia ai le aufaigaluega ma tagata Pasila."
O Edgardo Lander, o le tusitala o le mataupu i Venesuela, na te maua se paleni manaia pe a iloiloina faamoemoega ma luitau i lenei atunuu. Lander fa'atalanoaina le tele o vaega fou o pitonu'u, fono fa'alaua'itele, li'o Bolivarian, ma vaega tau palota na fausia e le malo i le galulue fa'atasi ma vaega lautele. O le sootaga i le va o nuu ma afioaga o loo auai i nei polokalame ma le Setete ua eseese i le malosi ma le tutoatasi i le tele o tausaga ma e aofia ai le tele o aafiaga. I le isi itu, na tusia e Lander o le tele o polokalame faʻaagafesootai ma faʻapolokiki a le malo "o loʻo faʻalagolago tele i tupe maua o suauʻu, e oʻo ai i le faʻaitiitia tele o le faʻaitiitiga mulimuli e ono lamatia ai lo latou faʻaauau."
E tusa ai ma Peresitene Hugo Chavéz, fai mai Lander, "o lana faiga taʻitaʻi e mafai ona avea ma faʻalavelave i se faʻagasologa o le faatemokalasi pe afai o le tele o filifiliga autu ma laiti o le faagasologa o loʻo tumau pea i ona lima, ma tapunia ai le faitotoʻa i manaoga faʻanatinati o le faʻavaeina o tagata lautele. pulega ma le fa'atulagaina ma le tuto'atasi o le fa'alapotopotoga ta'uta'ua.
I se mataupu i Atenitina, na tusia ai e Federico Schuster e faapea o le malo o Nestor Kirchner na le amanaʻia ma faʻaesea vaega faʻapitoa o le piquetero movement ina ia mafai ai ona faʻaumatia. E le'i taofiofia e Kirchner ia gaioiga, ma le iloa o le faia o lea mea o le a tupu ai se tetee tele-e pei ona faia i le maliliu o ni piqueteros se toalua i lalo o le Peresetene muamua o Eduardo Dualde. "I le feagai ai ma lenei faʻamoemoe, ua ia manaʻo i se fuafuaga e faʻaumatia ai le tetee," o le tusi lea a Schuster. Ona o le leai o se fausaga ma le lotogatasi, o gaioiga na faamaonia le le mafai ona gafatia i lenei tulaga."
I le amataga o le Le Agavale Latina Amerika Fou, ua faamatala mai e le au faatonu o le tusi e le o se galuega faaiu; o le tele o nei gaioiga ma malo o loʻo taulaʻi i ai tusitala e leʻi leva ona oʻo mai i le pule, o lea e faigata ai ona fai "faʻamatalaga mautinoa." Ae i le faʻasalalauina o le tala faʻasolopito lata mai o le Latina Amerika, o loʻo faʻamalamalamaina e le tusi ni luʻitau faʻafuaseʻi e mafua mai i sootaga i le va o fegalegaleaiga lautele, vaega faaupufai, ma malo i isi nofoaga i le itulagi, mai Lima i Tegucigalpa.
O lo'o fa'apipi'iina i tua o fa'amatalaga fa'amatalaga ma su'esu'ega mata'ina, o lenei tusi e tatau ona mana'omia le faitau mo so'o se tasi e fiafia i mea e sili ona mata'utia fa'apolokiki agavale o le sefulu tausaga.
Reclaiming Latin America: Faʻataʻitaʻiga i le Radical Social Democracy e maua ai fo'i se fa'amatalaga loloto ma faigofie ona maua i faiga fa'apolokiki a Amerika Latina. A'o aloese mai au'ili'iliga papa'u ma fa'ata'ita'i fa'atama'i agavale, o lenei tusi o lo'o fa'amatalaina ai le lavelave ma le 'ese'ese o le Latina Amerika fou na totoe.
O le tele o tagata fai sao i lenei tusi e tusi e uiga i le itu tauagavale ma le fiafia tele e uiga i suiga o le sami geopolitical. E pei ona fai mai le au suʻesuʻe o Emir Sader, "E sefulutasi peresitene Amerika Latina na tuliesea aʻo leʻi oʻo i le iʻuga o a latou faʻatonuga i le sefululima tausaga talu ai, e le o le faiga masani o le osofaʻiga a le militeri e lagolagoina e le US, ae e ala i gaioiga a taʻutaʻua faʻasaga i faiga faʻavae a le neoliberal. a latou malo. O le tasi faiga tuai na taumafai malosi o le vaitaimi, faasaga ia Chavez i le 2002, na faatoilaloina." O lenei upusii ma isi faʻamatalaga faʻamoemoe i le agavale i le tusi atoa o loʻo faʻaalia e le osofaʻiga i Honduras, lea na tupu ina ua maeʻa lenei tusi. Ou te mafaufau pe na faapefea ona suia e tusitala a latou iloiloga pe ana latou tusia a latou mataupu ina ua uma ona ave atu Peresitene Manuel Zelaya i lona ofu moe i Costa Rica.
Ae ui i lea, e tele mea na tutupu talu ai nei e pei lava o le osofaʻiga i Honduras o loʻo faia i Latina Amerika ma o lenei tusi o loʻo ofoina atu ai se faʻafanua tele o au o loʻo faʻagasolo pea le konetineta. O lenei tusi e sili ona susulu pe a agai atu le au tusitala i sootaga i le va o gaioiga lautele ma malo agavaʻa i le itulagi.
O le totonugalemu o le tusi o fesili o le mana, tuto'atasi, ma auala gafataulimaina i suiga ogaoga. E pei ona tusia e le faatonu o Geraldine Lievesley, "E mafai e malo faʻatemokalasi faʻaagafesootai faʻapitoa ona lagolagoina suiga faʻaagafesootai ae e le mafai ona latou atiina ae, faʻamalosia ma lagolagoina. i tua atu o le atunuu. E le faapea o ia vaega e le tatau ona feagai ma le Malo-e le maalofia lea mea-ae tatau ona latou fausia ma pulea lea sootaga”.
O le tusi o loʻo aofia ai foʻi faʻatalanoaga o le sao o faʻalapotopotoga faʻaagafesootai na faia i le filifilia o malo agavale. Na tusia e Fransisco Dominguez, "O le Brazilian [Workers Party] PT na afua mai i le au faʻatau fefaʻatauaʻiga o le 1970s, ma o le Bolivian MAS na afua mai i le cocalero union a le au faifaatoaga coca.... (tagata poloka auala) lea na mafua ai le tuliesea o Peresitene Fernando de la Rua ia Tesema 2001."
Uruguay o loʻo faʻamatalaina i Toe maua mai Amerika Latina e avea o se fa'ata'ita'iga mata'ina ma fa'atusa o le agava'a o le ta'ita'i totonugalemu o lo'o ave le pule ma le lagolago mai feso'ota'iga a'a'a. Na tusia e Lievesley e faapea o le Frente Amplio (Broad Front), o le vaega faaupufai ma le tuufaatasiga o Peresitene Tabaré Vázquez o loo i ai nei, na faia i le 1971 mai se tuufaatasiga o Kerisiano Democrats, itu tauagavale, communists, ma socialists na aufaatasi e talepe pulega e lua a le malo. Blanco ma Colorado Pati. O na vaega e lua na pulea le atunuu talu mai le 1830 ina ua manumalo Uruguay i le tutoatasi mai Sepania. "O le au faʻavae o Frente na faʻatūina komiti faavae, komiti aʻoaʻoga latou te faʻamoemoe o le a faʻalauteleina le temokalasi auai ma saofagā i le suiga o se faiga faʻapolokiki natia," o le tusi lea a Lievesley. O sini autu a le FA mai le amataga o le toe fuata'iina o fanua ma le malosi o le vaega lautele.
E ui na feagai le vaega faʻatasi a le FA ma le faʻasalalau lautele, faʻasalaga, ma le mou atu i le taimi o le pule malosi na amata i le 1973, ae na toe tulaʻi mai o se malosiaga faʻapolokiki i le toe foʻi atu i le faatemokalasi i le 1984. O le malosi o nei uluai tausaga na faaiuina i le 1989 i le palota a Tabaré Vázquez o le pulenuu o Montevideo, le laumua. Ae ui i lea, na tusia e Lievesley, "Talu mai le 2004, ua tupu aʻe se mamao tuputupu aʻe i le va o le faʻauluuluga a le Frente ma ona aʻa.… E le tutusa faʻatatau a le au fitafita tuai ma tagata talavou Frente, e leai ni mea e manatua ai tausaga o le faalilolilo ma tauiviga, ma vaai i le faalapotopotoga o se auala e faalautele ai a latou galuega."
O faiga fa'apolokiki a Bolivarian i Venesuela i lalo o Hugo Chavez ua sili atu le malosi nai lo le FA i Iurukuei. E tasi le mataupu e su'esu'e ai fa'atemokalasi fa'aagafesootai i totonu o ana polokalame tau a'oa'oga, soifua maloloina, ma nu'u. Na faamatalaina e le tusitala o Sara C. Motta nisi o polokalame faaagafesootai a le malo i le La Vega barrio i Caracas, Venesuela: “[H]o le soifua maloloina e mafai ona avea ma se mataupu faapitoa e foia i se auala galue e faavaivaia ai le faalapotopotoga a le nuu ma o le mea lea o le atinaeina o se vaega o tagata lautele. Temokalasi. O tagata ta'ito'atasi sa fa'atulagaina o latou nu'u ua avea ma sui o le Malo." E mafai ona i ai se aafiaga faʻavaivaia i le tutoʻatasi o le nuʻu ma le gafatia e faʻatulagaina e le tagata lava ia, o le tala lea a Motta.
Faatasi ai ma Mission Ribas, o vasega e aʻoaʻoina i pitonuʻu i le salafa o le atunuʻu e faʻafetaui ai manaʻoga faʻapitonuʻu o le alalafaga. E fa'aoga e tamaiti a'oga a latou a'oa'oga e fo'ia ai fa'afitauli i totonu o latou nu'u i galuega fa'atino ma fuafuaga. O Elisapeta, o se tasi sa auai i lenei faagasologa, ua atagia mai, "Ua matou faatulagaina i La Vega atoa. O le toatele o tamaiti aoga o tamaitai. Ua avea o se aafiaga faasaolotoina mo au ma le toatele o isi ua amata ona talitonu i lo latou gafatia e foia faafitauli i le nuu." Ae i le foia o se faafitauli tau fale po o auaunaga lautele, o le tusi lea a Motta, o le aʻoga "e taumafai e mafai e le tamaititi aoga ona maua ni fofo mo faafitauli faapitoa, e pei o le le lava o fale, i totonu o tapulaa o fausaga lautele o le malosi. fausaga lautele, ae le suia."
Na tusia foi e Motta le Consejos Comunales, lea e maua ai se auala mo tagatanuu masani e auai i pulega ma le puleaina o tupe ma punaoa. E ala i lenei polokalame, e mafai ai e nuu ona faamaopoopoina i latou lava i se Consejo ma se sui, ona mamanuina ai lea o talosaga ma galuega faatino. "O Consejos o se taumafaiga e fausia se seti fou o faʻalapotopotoga a le setete e faʻafefe ai le Setete masani, ma tufatufa atu le malosi i se faiga faatemokalasi ma le auai," o le tusi lea a Motta.
I se tasi o fono a le atunuu na talanoaina ai lenei faagasologa, na faaiuina ai e se vaega galulue, "E tatau ona tatou maua meafaigaluega e mafai ai ona tauivi ma le pulega pulepule ma saili se auala e aveesea ai taʻitaʻi e mananao e pulea i tatou, vaavaai e faatumauina lo latou lava malosi ma o e fevaevaea’i le nuu”. Fai mai le sui auai o Edenis Guilarte, "O le mea o loʻo matou faia o le aʻoaʻoina, fatuina o le mafaufau, o se faagasologa e sili atu nai lo le toe faaleleia o se auala, mauaina o se auaunaga, mafai ai ona maua le vai, o se faiga macro, o se faagasologa o suiga lautele, o se taua. manatu ma faatinoga."
E ui lava i so'o se fa'aletonu i le Consejos Comunales, latou te ofoina atu pea avanoa fou mo le tuputupu a'e ma tali fa'apitonu'u ile atina'e, lea e fa'ate'aina ai uiga fa'atauva'a ma fa'amautu le tuto'atasi ile taimi. Ua tuuina atu e le Consejos i tagata le fatu e ola ai i tala atu o le Setete. Ae, na faaiʻu e Motta, o le tauiviga faʻapolokiki "e faʻataʻamilo i le fesili pe avea [le consejos comunales] ma faʻalapotopotoga e faʻafeiloaʻi manaʻoga o nuʻu matitiva i se faʻalapotopotoga faʻatemokalasi lautele (faatasi ai ma avanoa uma ma tapulaʻa e aofia ai) pe latou te mafaia. o le faʻalauteleina o manaʻoga mo le pulega a le tagata lava ia e luʻitauina ai faʻalapotopotoga faʻapitoa ma agafesootai."
Na saofagā e John Crabtree se mataupu i Polivia e maua ai se aotelega puupuu o le tala faasolopito ma agafesootai a le atunuu, o aʻa ma faiga faavae a le malo o Evo Morales, ma gaioiga faʻaagafesootai i le faʻatonuina o le lumanaʻi o le atunuʻu. O lo'o va'ava'ai le Crabtree i le sao a le Malo i le fa'afoeina o puna'oa fa'alenatura talu ona tula'i mai Morales i le tofi, ma fa'amatala ai le fa'apotopotoga fa'avae e toe tusia le fa'avae o le atunu'u ma vaega fa'aitulagi ma faiga fa'apolokiki i Bolivia. Na te va'ava'ai i polokalame fa'aagafesoota'i fou a Morales i le soifua maloloina, a'oa'oga, ma fale ma fa'amatala le mafutaga a Morales ma isi ta'ita'i fa'aitulagi o lo'o sailia le tuto'atasi mai Uosigitone. E ui lava i le manuia i le tele o vaega, fai mai Crabtree, "O le MAS e leʻi i ai se polokalama faʻamalamalama manino; e leai se poto masani i le malo; o masini o loʻo ia faʻaaogaina mo le faʻafoeina o suiga e leʻi i ai; ma e le o se itu e pulea lelei. ."
I se mataupu i Pasila, na faamatalaina ai e Sue Branford le fiafia o le manumalo o Lula, ae na faaauau pea ona tusia e ui lava i le itu tauagavale ma folafolaga i lona faavae i luga o le auala o le tauvaga, ina ua ia nofo i le tofi mo le taimi muamua na liliu ai Lula i lona alualu i luma. lagolago: "O le maliliega ma le IMF na vave ona toe faʻamautuina, ma o le sini mo le faʻasili a le malo, e manaʻomia e totogi ai aitalafu i totonu, na faʻatulagaina maualuga, i le 4.25 pasene o le GDP, nai lo le manaʻoga a le IMF." Na faasilasila mulimuli ane e Lula le tipiina o le paketi e 45 pasene lea na afaina ai polokalame lautele mo e matitiva. Ia Me 2003, na oo atu ai le leai o ni galuega i le 20.6 pasene, o se faamaumauga fou i lena taimi. Faʻafetai ia Lula, o kamupani mai fafo o loʻo pulea nei pisinisi, faʻatoʻaga, ma faletupe ma faʻatoʻaga GM, faʻapitoa e tuleia e Monsanto, o loʻo gaosia i le atunuʻu.
Toe maua mai Amerika Latina o loʻo faʻatulagaina e aofia ai le tele o eleele ma manuia i le faia o lea mea i isi mataupu i Atenitina, Cuba, Chile, Mekisiko, ma le itulagi atoa. I le aotelega, o le au fai sao i le tusi o loʻo tausia le paleni lelei o auʻiliʻiliga ma lipoti, togi i nisi taimi tala ma tala e faʻafefe ai itulau.
Z
Benjamin Dangl o le tusitala o le tusi a sau Siva ma le Dynamite: Fegalegaleaiga ma Setete i Amerika Latina (AK Press, 2010).