O le televise e masani lava ona i ai se mafutaga alofa ma polokalame leoleo, na amata mai i le taufaaiuiuga o le 1940 ma le amataga o le 1950 ina ua faaalia e pei o le "Man Against Crime," "Martin Kane, Private Eye," ma le "The Adventures of Ellery Queen" na faaalia ai le "faigata." mata patino pupuna,” po o le “cerebral puzzle-solving” tagata suʻesuʻe tau solitulafono, e pei o se tala i luga o le upega tafaʻilagi a le Falemataʻaga o Faasalalauga Fesoʻotaʻiga ua faaulutalaina “Polokalame Suʻesuʻe”. I le tele o tausaga mulimuli ane, na matua suia ai le ituaiga ona o le mafiafia o fuafuaga ma olaga o tagata taʻutaʻua ua sili atu ona manaia, e pei ona molimauina e le tagata tetee o James Garner i le "The Rockford Files" poʻo le Peter Falk's faʻalelei "Columbo." Ae mulimuli ane, "Hill Street Blues," "NYPD Blue," ma le "Fasioti Tagata" na ausia ni maualuga fou ma a latou faʻataʻitaʻiga, tala sili atu ona faigata, ma ata tifaga moni.
O nei aso, e ui i lea, o le televise e foia solitulafono e foliga mai o se tagata solitulafono atamai poʻo se tagata suʻesuʻe suʻesuʻe e mafai ona maua soʻo se ituaiga o mea faʻatekonolosi. Ina ua amata le "CSI: Crime Scene Investigation" ia Oketopa 2000, o le ata na vave ona lavea, i se vaega ona o lona faʻaogaina faʻapitoa o le faasaienisi ma tekinolosi ma o se vaega ona o le mataʻutia o vaaiga solitulafono na faʻaalia.
E ui ina matua suia le ituaiga tagata su'esu'e i le tele o tausaga, ae tasi lava le mea e le'i suia: o le solitulafono ua foia i le faaiuga o le polokalama ma maua ai "tagata leaga". Ae, e pei ona tatou vaaia i le tele o taimi, i le olaga moni o le "tagata lelei" e le o taimi uma o "tagata lelei" ma o "tagata leaga" e le o taimi uma e nofosala ai.
O le mea e lelei ai, o le toʻatele o i latou na taʻusalaina i solitulafono latou te leʻi faia ua tatala mai le falepuipui ona o faʻamaoniga DNA, faʻapea foʻi ma galuega a vae tuai e tagata sailiili mautu. O le ituaiga lea o le galue malosi lea na taitai atu ai i le Ianuari 3, 2002, le tatalaina o Juan Roberto Melendez mai
Mo le silia ma le sefulu tausaga o le vaega loia i le
Na taʻua i se lipoti a le Reuters e faapea, “Na maua e Greenbaum ni tusitusiga o se taʻutinoga [e oo i le aso 13 o Setema, 1983, le fasiotiga o Delbert Baker, o lē na maua ua maliu i lona Auburndale,
Na faamatala e Greenbaum i se i-meli, e faapea “o molimau a le DNA e seasea ona maua ma o talitonuga sese i mataupu e leai ni faamaoniga o mea ola e faatoa mafai lava ona soloia e ala i suesuega mautu masani.” Mo Greenbaum, e aofia ai le talosagaina o faʻamaumauga ma le suʻesuʻeina o pepa e mafai ai ona atiaʻe se fuafuaga suʻesuʻe. Faatasi ai ma se lisi o molimau e ono fesoasoani i lima, sa ia tuitui atu i faitotoa, “taumafai ia maua le faatuatuaga ma tatalo mo se laki.”
Greenbaum na faailoa mai e faapea, "O le malosi tele o le faamasinoga tonu e masani ona fefefe i tagata o loʻo i ai faʻamatalaga e mafai ona faʻasaʻolotoina ai se tagata mama. Ose siva maaleale le aumai o lena mau i luma o le faamasinoga mo le iloiloina. I le mataupu a Juan, o le faʻamaoniga faʻapitoa e mafai ona faʻamalo ai o ia e leʻi faʻasaoina ma o le DNA e le o se mea. Ae sa ia maua se laki ofoofogia-na taʻutaʻu atu e le tagata solitulafono moni lava ma luga o le lipine. O lena taʻutaʻu, ma le finafinau o Greenbaum i le talanoa atu i le toetoe o molimau uma-e tusa lava po o le a le foliga mamao mai le mataupu-na tuʻuina atu ai i loia mea latou te manaʻomia. maua fua Juan.
“E leai se fesili,” o le faaopoopo lea a Greebaum. “E mana'omia ona fa'atu le tele o su'esu'ega e fa'atatau i le le sala. E ui lava, pe atonu foi ona o, le numera o fa'alilolilo DNA fa'alilolilo...i tausaga talu ai nei, e foliga mai e le o iloa e tagata le lautele o lenei fa'afitauli. O nisi e talitonu o le DNA o le a [aumaia] le mea moni i tulaga uma ma o talitonuga sese o ni mea sese. E tatau ona iloa e tagata e le o le tulaga lea, aemaise lava o tupulaga talavou o loʻo mafaufau i galuega i le tulafono, tusitala, faiga faʻavae lautele, ma suʻesuʻega faʻaagafesootai. O lo'o i ai se fa'amatalaga e fa'apea, o le tagata fa'au'u i le Tulafono a Harvard e sili atu ona avea o ia ma tagata e molia fa'asolitulafono nai lo se loia e tetee i solitulafono. O tagata su'esu'e tau puipuiga tau solitulafono e sili atu ona faigata ona maua. E tatau ona sui lenei mea.”
Ia Aperila, Melendez, Greenbaum, loia faʻaaloalogia tele o solitulafono Adam Tebrugge, tagata suʻesuʻe o le puipuiga o le laumua o Jeff Walsh, ma James Bain-o se tagata faʻatau a le Innocence Project of Florida (www.floridainnocence.org) na falepuipui mo le 35 tausaga aʻo leʻi faʻamaonia le suʻega DNA. e mama o ia-na sau i se fono i le Kolisi Fou o Florida i
O Melendez, o le e leʻi mauaina lava se taui mai le setete ma talu mai lona tatalaina mai ua avea ma failauga i le lalolagi atoa ma tagata fai aia tatau, na talanoa e uiga i le auala na ia onosaia ai tulaga mataʻutia i totonu o le falepuipui ma le auala na ia "le faasaoina ai e le faiga. Na faasaoina aʻu e ui i le faiga.”
Ina ua uma le fono, na taʻu atu e Greenbaum i se tusitala mo le
O se tasi o faamoemoega o le
Na taʻu atu e Greenbaum i le vaega taua e faapea, “O tagata sailiili a tamaiti aoga, o loo galulue faatasi ma galuega faatino o le le sala i le atunuu atoa, ua avea ma meafaigaluega i le faasaolotoina o tagata mama mo le toeitiiti atoa le luasefulu tausaga i le taimi nei. O lesona faapena e pipiimau ma fesoasoani malosi i se sosaiete e sili atu ona amiotonu…. O le fa'amutaina o le fa'aituau i le faiga fa'afa'amasinoga tau solitulafono...lea e masani ona ta'ita'i sa'o atu i le fa'amaonia o tagata e le'i sala, o le taua lea o aia tatau a tagata lautele i o tatou taimi. E pei ona fai mai Juan i lana tautalaga, matou te le tutu mo le pologa po o le vavaeeseina; e le tatau foi ona tatou tutu mo lo latou tulaga tutusa faaonaponei.”
I le taimi na tatala ai o ia i tua, o Melendez o le lona 99 o pagota na faasalaina i le faasalaga oti.
Z
O Bill Berkowitz o se tusitala tuto'atasi e aofia ai faiga fa'asao.