Talu mai le 2008 faʻafitauli o meaʻai, i lalo o Sahara Aferika ua oʻo i le faʻateleina o faʻalavelave faʻa-va-malo ma tagata faigaluega. O nei tete'e o lo'o aofia ai se fa'apotopotoga lautele o le lagolago, fa'apea fo'i ma le tele o fa'afitauli. E matua'i fa'atauaina e le au fai faiga fa'avae fa'apea fo'i ma le Malo le fa'amatu'u fa'apitoa i nei fa'atete'e, lea ua i ai se tulaga tulaga ese ma e ono mafai ai ona sili atu le fa'afeagai ma le fa'aleagaina i a latou gaioiga. O fa'asagaga o lo'o fa'atatau i mataupu tau le tamaoaiga e amata mai i le maualuga o le leai o ni galuega se'ia o'o i le si'itia o tau o taumafa. Ae ui i lea, o nei tetee e aofia ai se elemene o le le fiafia i faiga faaupufai - o tagatanuu ua amata ona le toe talitonu ia latou Malo.
Clarissa Graham mai le Consultancy Africa Intelligence, su'esu'eina nei tetee, ma taumafai e fa'amalamalamaina mataupu o lo'o i lalo o le tetee ma talanoaina pe ono afaina ai le tamaoaiga o atunuu o loʻo aʻafia ai. O lo’o fa’aoso ai fo’i le fesili pe o le a tu’ua’ia e Malo ta’itasi, pe ua na’o se taunu’uga fa’amoemoe i fa’alavelave tau tupe ma le tamaoaiga talu ai nei.
Fa'ateleina le tamaoaiga i totonu o Sahara Aferika
E tusa ai ma faʻamatalaga a le International Monetary Fund (IMF), faʻapea foʻi ma le United Nations Economic Outlook mo le tamaoaiga o le lalolagi, na tulaʻi mai Aferika e maua mai le faʻafitauli tau tupe talu ai nei na afaina ai le tamaoaiga i Amerika i Matu ma Europa.(2) "O le tamaoaiga o Aferika e itiiti le faʻaalia i faiga tau tupe a le lalolagi nai lo se isi lava itulagi, ma o faletupe a Aferika o loʻo umia ni nai 'mea oona' na fesoasoani e faʻaosofia ai le faʻalavelave. A'o le'i tupu fa'alavelave fa'alavelave na va'aia e le itulagi le ausiaina o le malosi o le fa'atupulaia o le tamaoaiga i le averesi 6.5% i le tausaga."(3) O lenei fa'atupulaia na fa'afaigofieina e le toe fuata'iga o le tamaoaiga, maualuga le mana'omia mai fafo mo oloa muamua ma le fa'atupulaia o tupe fa'afaigaluega i Aferika ona o le maualuga o tau o oloa.(4)
“I le tele o atunuu, ua faateleina le gaosiga ma ua faaleleia atili tupe teufaafaigaluega, o se vaega ona o tupe faamomoli mai tagata faigaluega Aferika i fafo. Sa faatupulaia foi manaoga i totonu o le atunuu, aemaise lava i fesootaiga ona ua vave ona salalau le faaaogaina o telefoni feaveai ma initaneti.”(5) O nei tulaga na fa'amaonia ai le fa'amalieina o le fa'atupulaia o le tamaoaiga o Aferika i Sahara, aemaise lava i le fa'ateleina o tupe fa'afaigaluega o lo'o tafe mai i atunu'u o lo'o fa'atupuina e pei o Initia, Saina ma Pasila. Ina ua maeʻa le faʻafitauli tau tupe i atunuʻu atinaʻe na liua i le tamaoaiga o le lalolagi, na faʻaseseina e le au suʻesuʻe le aʻafiaga o le a oʻo i le tamaoaiga o Aferika, lea na manatu e puipuia mai faʻafitauli tau tupe.
A oʻo ina afaina le tamaoaiga o Aferika i le tamaoaiga, o le a matua ogaoga aafiaga. Ina ua sosolo atu le faʻalavelave i le tamaoaiga o Aferika, o iʻuga o le maualuga o le leai o ni galuega ma le lautele o le le tutusa. I le va o le 2007 ma le 2009, e le itiiti ifo i le 30 miliona galuega na leiloa i le lalolagi atoa.(6) O le itu pito sili ona popole i ai o lena faaletonu o le tamaoaiga i Aferika o le ogaoga o aafiaga na i ai i tupulaga le faigaluega, lea na tumau i le 18% mo le sefulu tausaga talu ai.(7) Talu mai le faʻafitauli tau tupe, o tulaga tau tamaoaiga i totonu o Sahara Aferika ua faʻaleagaina, lea "o tamaoaiga o Aferika o loʻo feagai ma le faʻaitiitia o le manaʻoga mo oloa faʻatau atu i fafo, faʻaletonu tulaga tau tupe i fafo, ma le pa'ū o tupe faʻafaigaluega saʻo mai fafo ma isi tupe faʻaalu tupe."(8) O popolega sili mo Malo o Aferika o le luʻitau o le aloese mai faʻalavelave faʻapolokiki tutusa e pei o i Aferika i Matu ma pe faʻafefea ona taofia le faʻatupulaia o le leai o ni galuega.
Tete'e tau tamaoaiga ma faiga fa'apolokiki: Le lautele o le a'afia, mafua'aga ma a'afiaga
O le Arab Spring o le amataga lea o le tele o tetee a tagata lautele e faasaga i Malo ma pulega, faaosofia e le leai o ni galuega ma le valaau mo suiga faaupufai ma tamaoaiga. O le Arab Spring ua faaosofia ai le tetee i le lalolagi atoa. O Aferika i Sahara, aemaise lava, e leʻi faʻasaoina le tulaʻi mai o le fouvalega na amata i Aferika i Matu. Ua vevesi solo tetee i itu uma o le sub-konetineta. I totonu o atunuu i lalo o Sahara, tetee tetee i mataupu e pei o aia tatau faatemokalasi, saolotoga o fegalegaleaiga ma faʻaaliga, faʻalavelave i le le lelei o le tuʻuina atu o auaunaga ma le le lelei o agafesootai ma tulaga tau tamaoaiga.(9)
I totonu o Aferika i Saute, o le itulagi sili ona mautu o le konetineta (i le tulaga o le leai o se feteenaiga), o atunuu ua feagai ma le tele o tetee talu mai le 2009. I Angola, o tala ua salalau talu mai le ogatotonu o Fepuari 2011 e uiga i se fouvalega a Aferika i Matu. faasaga ia Peresitene Jose Eduardo dos Santos, o le sa pule i le 32 tausaga talu ai, o ana faifeau ma ana uo pi’opi’o.(10) Peitaʻi, o fuafuaga a le ʻaufaigaluega na vave ona taofia e leoleo o le militeri, ma puʻeina uma i latou na aafia i le talanoa e uiga i se fouvalega o loo loma.(11) O Aferika i Saute o loʻo feagai ma faʻataʻitaʻiga o le tuʻuina atu o auaunaga i le vevesi ma le faʻaleagaina o meatotino ua mafua ai feteʻenaʻiga i le va o leoleo ma tagata lautele.(12) Na taualuga lenei mea i le savaliga a le autalavou talu ai nei, na faatulagaina e le vaega a le autalavou o le pulega a le Aferika National Congress (ANC), faasaga i le umia papae o punaoa tau tamaoaiga ma le tamaoaiga, ma faasaga i le mativa ma le leai o se galuega.(13)
I Swaziland ma Botswana, sa i ai le tetee a tagata faigaluega lautele ma isi vaega o tagata faigaluega e valaau mo le siitia o totogi ma sili atu le puleaina o le tamaoaiga.(14) I le tulaga o Swaziland, o talosaga mo le saʻolotoga faaupufai ma le faʻatupulaia o le le fiafia i le pule faʻapitoa o loʻo faʻateleina.(15) I Malawi, ua faʻalauiloa e faʻalapotopotoga a le malo se faʻasologa o faʻataʻitaʻiga e faasaga i le maualuga o le tau o le suauʻu ma le faʻaletonu masani o le tamaoaiga.(16) E faapena foi i Mozambique, ua tulai mai le tetee ona o tulaga le talafeagai o galuega ma le maualuga o le siitaga o tau o meaai.(17) O le tetee uma i Mozambique ma Malawi na aliaʻe i se osofaʻiga sauā a leoleo i tagata tetee.(18)
O Aferika i Sisifo ua oo i le sili ona sauā o tetee faapolokiki i totonu o le konetineta, e masani ona faalauiloa faasaga i le Malo ma faiga palota le talafeagai nai lo tulaga tau tamaoaiga. I Burkina Faso, na tatau ai i le Peresetene ona filifilia se palemia fou ina ua mavae le tele o vevesi na aafia ai fitafita, leoleo ma tamaiti aoga ia Fepuari o le tausaga nei.(19) Na oo i Cote d'Ivoire le fouvalega sili ona sauā i lalo o Sahara Aferika. O tetee na oo atu i se tulaga na i ai le Ivory Coast i le au o se taua faalemalo, ina ua maeʻa le palota lea na musu ai Peresitene Laurent Gbagbo e faamavae.(20) O tetee o le palota i Aferika i Sisifo sa sauā ma e masani lava ona aafia ai se feteenaiga i le va o vaega o le puipuiga ma tagata lautele (e masani ona vaeluaina e lagolago le Malo). O Benin, Gabon ma Senegal ua afaina foi i teteega sauā i taunuuga o faiga palota ma suiga faavae o le faalauteleina o le nofoa peresitene, lea na manatu e le tusa ai ma le faitau aofaʻi o atunuu.(21)
I Aferika i Sasaʻe, ua oso aʻe faiga sauā i Uganda ma Djibouti. I Uganda, na faʻatulagaina faʻataʻitaʻiga e faasaga i le siʻitia o tau o taumafa ma suauʻu faʻapea foi ma le siʻitia o tau o felauaiga lautele.(22) Na fa'aalia fo'i e tagatanu'u i totonu o le taulaga lo latou le fiafia i faiga pi'opi'o ma le le lelei o le tu'uina atu o auaunaga fa'aagafesootai ma le maualuga o le leai o ni galuega.(23) I Djibouti, o tetee sauā na tele lava ina sola ese mai le aufaasālalau. O nei tetee na faia i le va o Ianuari ma Mati ma sa tali atu i le teuteuga o le faavae e mafai ai e Peresitene Ismail Omar Guelleh ona umia lona tolu nofoaiga i le tofi.(24)
O nei tetee tau tamaoaiga ma faaupufai ua salalau solo i lalo o Sahara Aferika ma i le tele o tulaga na tulai mai i sauaga po o faiga sauā a leoleo. Ae ui i lea, o mea e fiafia i ai e faʻaosoina nei tetee, e eseese. I Aferika i Saute, o loʻo faʻaalia le tetee i le le fiafia i tulaga faʻale-agafesootai ma le tamaoaiga i totonu o le itulagi. I Aferika i Sisifo, o le tulaga o le tetee i tulaga faaupufai o le tuputupu aʻe o pulega pule ma le faʻaleagaina o pulega faʻapitoa ma tulafono i totonu o le Malo. O se lagona autu i nei tetee uma o le faateleina o le le fiafia ma le le fiafia i le auala e pulea ai e Malo atunuu i faiga faaupufai ma le tamaoaiga.
E le maalofia o nei tetee o le a oo atu ai i le le mautonu i le tamaoaiga ma faaupufai. O nei tetee e ono tupu ai le le mautonu i le aufaipisinisi, i totonu o le atunuu ma faavaomalo, e uiga i le tamaoaiga ma faiga faaupufai i totonu o Sahara Aferika. O lenei le mautonu o le aufaipisinisi o le a i ai se aafiaga faapitoa i le tamaoaiga o Aferika i lalo ifo o Sahara, ma o le tulaga leaga o le tamaoaiga o loʻo feagai ma le au tetee e mafai ona sili atu pe a faʻavaivaia le aufaipisinisi ona o le le mautonu o faiga faaupufai.
E le gata i lea, o tulaga tau tamaoaiga o loʻo i ai nei i lalo o Sahara Aferika e le mafai ona faʻaleleia atili i le tulaga o le tamaoaiga o le lalolagi. O le faʻalavelave faʻafuaseʻi o le Euro-zone o le a afaina ai fefaʻatauaiga ma tupe maua mai fafo i totonu o le konetineta ona o loʻo feagai paaga faʻatau pisinisi a le konetineta ma o latou lava faʻaletonu le tamaoaiga ma faʻateleina le le fiafia o tagatanuu. O le a mafua ai ona paʻu i lalo le vaega o oloa auina atu i fafo o atunuu ua afaina aemaise o fale gaosi oloa ma le maina. O le tulaga atoa o a'afiaga o nei tete'e peita'i, e le'o manino ona o le tele o nei tete'e o lo'o fa'ato'ilaloina e le Malo pe mou atu fo'i lo latou a'afiaga ma le malosi. O le mea e foliga mai o le a o'o i le pa'u o le gaosiga i totonu o le atunu'u ma o le a sili atu le leaga o tulaga tau tamaoaiga.
O ai e tatau ona tuuaia?
O nei tetee e masani ona faalauiloa faasaga i Malo po o faalapotopotoga; ae ui i lea, o nisi e leʻi faʻalauiloaina e faasaga i soʻo se faʻalapotopotoga aemaise lava ae ua na o se faʻalavelave faʻanoanoa i tulaga o loʻo i ai nei poʻo le faʻateleina o faʻalavelave faʻaleagaina ma le matapeʻapeʻa i totonu o le Malo ma le vaega tumaoti, e pei o le tetee talu ai nei na faʻalauiloaina e tamaiti aʻoga iunivesite i Sudan mo le sili atu. suiga fa'apolokiki ma le tamaoaiga ma le tetee a tagata faigaluega na faia i Mozambique.(25) I le manatu o lenei tagata suʻesuʻe, o le taua o nei tetee o loʻo faia i totonu o Sahara Aferika pe a faʻatusatusa i le fouvalega na tupu i Aferika i Matu, o le tagata muamua na faia le faiga o le tuʻuina atu o auaunaga ma tetee mo le faʻateleina o le tamaoaiga. O nei tetee e le o faalauiloaina ma le sini o le faatoilaloina o le Malo poo le amataina o suiga tau tamaoaiga ma faaupufai e pei o le Arab Spring. O tetee i lalo o Sahara e masani lava ona faʻalauiloa ina ia maua ai le gauai mai le Malo ma tosina atu ai le mafaufau i tulaga faʻale-aganuʻu-tamaoaiga o loʻo feagai ma tagatanuu i lalo o le tulaga tau tamaoaiga poʻo faiga faʻapolokiki o loʻo i ai nei, e manaʻomia ai le tele o faiga faʻapolokiki ma le tamaoaiga.
O le mea lea e tula'i mai ai fesili nei: o ai o lo'o fa'asaga i ai nei tete'e ma o lo'o tu'ua'ia e nei vaega lē fiafia le fa'alapotopotoga sese? Pe ua le mafai ea e Malo ona fai ma sui o mea e fiafia i ai o latou tagatanuu ina ia mafai ai ona maua mai i maliega lelei ma fefaʻatauaʻiga na ofoina mai e nisi o faʻalapotopotoga faʻavaomalo poʻo tagata fai pisinisi mai fafo? O se fesili ea i le faaletonu o le tamaoaiga ma le le lelei o le tali atu a le Malo? Po o le a'afiaga lea o le fa'ateleina o le fa'atama'oti ma le fa'atosina e ausia le mautu o tupe ma tupe e fa'afeagai ma le fa'aopoopoina o le tamaoaiga ma le sa'olotoga? Ua na'o le a'afiaga o fa'alavelave tau tamaoaiga talu ai nei na a'afia ai le tamaoaiga o le lalolagi ma le fa'alavelave fa'afuase'i o le sone Euro o lo'o feagai ma nisi o pa'aga fefa'ataua'iga aupito tele a Aferika i Sahara? O lenei felafolafoaiga e uiga i le tagata e tuuaia i faalavelave tau tamaoaiga e faigata ona iloa ona o se faalavelave tau tamaoaiga e mafua mai i punaoa eseese ma o le le fiafia o le au tetee ua faalauiloa i faalapotopotoga eseese, e le gata i le Malo. Ae ui i lea, o le tulaga i lalo o Sahara Aferika o le tetee e masani lava ona faʻasaga i Malo ma a latou aumea.(26)
E le fa'apea e le o fa'anoanoa le au tetee i le vaega tumaoti i tulaga o galuega ma fa'amavae. O nei le fiafia i le aufaipisinisi tumaoti o loo faasaga i le Malo ona o le le faatonutonuina o gaioiga a pisinisi ma faalapotopotoga.(27) E mafai ona finauina o nei Malo o loʻo i ai, i le faʻamalosi e faʻamalosia faiga faʻavae tau tamaoaiga i fefaʻatauaʻiga faavaomalo e le faʻatulafonoina ma faʻafaigofie le tafe o tupe teufaafaigaluega (e masani lava o tupe teufaafaigaluega)(28), fa'atau atu a latou tali atu i le mamafa o le aufaipisinisi faavaomalo. E le faapea o fefa'ataua'iga fa'ava-o-malo po'o le fa'amalieina o le tafega o tupe faavae e fa'aleagaina, ae na'o se finauga e mana'omia le sili atu ma le sa'o tulafono faatonutonu ina ia puipuia ai le tamaoaiga o le atunu'u mai a'afiaga leaga o le pa'u o le tamaoaiga.
iʻuga
O le a le umi o le a mafai ai e le Malo o Aferika ona taofia le galu o le tetee ma le fouvale? E fa'atumauina le fa'amalieina o fa'alavelave e ala i le fa'ateleina o le upega tafa'ilagi saogalemu e aunoa ma le mafaufauina o a'afiaga o le fa'aletonu o le paketi ma aitalafu? O tetee i lalo o Sahara Aferika o loʻo faʻaalia ai le faʻatupulaia o le le fiafia i le tulaga o loʻo i ai nei o le leai o se galuega ma le le tutusa o le tamaoaiga. Ae ui i lea, e le talafeagai le finau e faapea o nei tetee o le a tupu i se ituaiga fouvalega a Aferika i Matu, faatoilaloina o Malo ma tuliesea pulega piʻopiʻo. Ae ui i lea, o nei teteʻe o se faʻaiʻuga o le faʻatupuina o le le fiafia i folafolaga o le saʻolotoga o le tamaoaiga ma le tutusa, e aumaia e le tele o le tamaoaiga faʻatasi ma le tuputupu aʻe o le tamaoaiga.
O nei tete'e e iai le malosi e fevaevaea'i ai malo, e i'u ai i sauaga ma i'u ai ina le mautū fa'apolokiki. E mana'omia e le Malo le fa'alogoina o vala'au a le au fa'atauva'a fa'atauva'a ma tagata e leai ni galuega fa'anatinati ma amata fa'atalanoaga e fo'ia ai le fa'atupula'ia o le le fiafia ma fa'aosofia ai le tele o le auai fa'apolokiki. O na Malo e le mafai ona faalogo ma le totoa e mafai ona vavaeeseina tagata tonu lava na tuuina atu i latou i le pule.
Mo fa'amatalaga atoa o le pepa kiliki iinei.
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo