Niall Mulholland je govoril z Athino Kariati iz Nove internacionalistične levice (CWI na Cipru) o dogovoru Cipra s trojko, kaj bo to pomenilo za delavce in kakšna je socialistična rešitev krize
Kaj se je ciprska vlada dogovorila s trojko?
Pristali so na pogoje, ki bodo pomenili socialno in gospodarsko katastrofo za ciprski delavski razred in mala podjetja. Delovni ljudje so znova prisiljeni plačati izjemno visoko ceno krize evra in kapitalističnega sistema.
Ciprska vlada, ki jo vodi predsednik Nicos Anastasiades, se je s trojko (IMF, ECB in EU) dogovorila za 10 milijard evrov vreden paket pomoči. Ciprski BDP znaša 17 milijard evrov, zato je pomoč ogromna. Da bi bil upravičen do pomoči, mora Ciper zbrati 5.8 milijarde evrov. Sporazum predvideva, da se bančni vlagatelji z več kot 100,000 evri soočajo z visokimi dajatvami, morda okoli 40-odstotnimi. Zaradi tega davka na depozite (dogodek brez primere v evroobmočju) bodo propadla mnoga mala družinska podjetja, veliko prihrankov srednjega razreda pa bo močno prizadeto.
Druga največja banka v državi, Laiki Bank, bo zaprta in razdeljena na "dobro" in "slabo" banko. Banka Cipra bo "prestrukturirana" in prevzela 9 milijard dolgov od banke Laiki. To bo dodatno breme, ki ga bodo morali plačevati vlagatelji. Že zdaj ocenjujejo, da Bank of Cyprus ne bo uspela najti te vsote denarja in bi lahko banki grozil tudi propad.
Banke na Cipru so se po dvotedenskem zaprtju znova odprle 28. marca. Obstaja strog nadzor nad zneskom, ki ga lahko ljudje dvignejo vsak dan. Poroča se, da bodo kapitalske kontrole morda vzpostavljene naslednji mesec, da bi preprečile bančni nalet. Vendar ljudje niso prepričani, da po enem mesecu ne bo prišlo do bega bank. Poročajo že, da so bogataši med januarjem in tednom pred odločitvijo o dajatvi iz ciprskih bank odnesli ogromne vsote, do 2 milijardi evrov, v pričakovanju nove dajatve in nadzora kapitala. Toda imetniki manjših depozitov bodo deležni velikih dajatev, ki ogrožajo njihov življenjski standard in mala podjetja.
Ciprski parlament ni glasoval o tem novem drakonskem paketu, ker je prejšnji petek ciprski parlament v osnovi sprejel nov načrt za prestrukturiranje bank. Ministrstvu za finance in glavnemu upravitelju centralne banke je to dalo potrebna pooblastila.
V bistvu bo zaradi teh ukrepov Ciper uničen kot finančno središče v regiji. Ta ukrep, tj. znižanje vlog za okoli 40 %, bo sam po sebi pahnil ciprsko gospodarstvo v globoko recesijo, a to še ni vse.
Poleg tega bo „Memorandum o soglasju“ med Ciprom in EU omogočil množično privatizacijo. Razprodani bodo državni ali poldržavni telekomunikacijski sistem, elektrogospodarstvo in pristanišča, kljub temu, da so trenutno vse tri panoge dobičkonosne.
Kaj dogovor pomeni za prihodnost Cipra?
Vse to bo vodilo do velikega krčenja posojil za Ciper ter velikih rezov in privatizacij. Ocenjuje se, da bi vse to lahko izbrisalo do četrtino nacionalnega dohodka Cipra. Navadni Ciprčani bodo plačali ceno, ne super bogati ruski oligarhi ali ciprska elita. Pred nami so leta grške gospodarske depresije. Kot pravijo številni Ciprčani, je to najhujša katastrofa, s katero se soočajo delavci po vojni s Turčijo leta 1974.
Trojka pravi, da želi zdaj končati ciprski 'finančni model', ki je zaradi nizkega davka od dohodkov pravnih oseb (10 %) deloval kot magnet za denar ruskih in drugih oligarhov. Ciprske vlade, vključno z nedavno administracijo AKEL (ciprske komunistične stranke), ki se je končala v začetku tega leta, so z navdušenjem dovolile, da je država postala destinacija za "vroč" denar. Toda elita EU v Bruslju in Berlinu se je dobro zavedala vloge Cipra v „off-shore bančništvu“, ko se je država leta 2008 pridružila evrskemu območju. V vsakem primeru so prejšnje ciprske vlade dovolile nadzor ECB nad ciprskim bančnim sistemom. nameraval ustaviti domnevno pranje denarja, vendar birokrati EU niso mogli zagotoviti pravih dokazov, da se to dogaja. Glavni razlog za trenutne pretrese je velika izpostavljenost ciprskih bank gospodarsko uničeni Grčiji.
Ciprska vlada ne bo mogla odplačati svojih ogromnih dolgov, saj gospodarstvo močno upada. Tako kot Grčija bo tudi vlada pri trojki prisiljena zaprositi za nova posojila. Vsak nov dogovor o reševanju bo spet spremljal hude varčevalne zahteve. To ni vzdržno in povečuje možnost, da bo Ciper na neki stopnji izstopil iz evroobmočja.
Kako so se delovni ljudje odzvali na dogodke?
Razpoloženje delovnih ljudi se je v zadnjih desetih dneh močno spremenilo. Poskus trojke prejšnji teden, da bi prisilila ciprsko vlado, da uvede bančno dajatev za male in velike vlagatelje, je povzročil bes med delovnimi ljudmi in malimi podjetniki. Pred poslopji parlamenta so potekali veliki protesti, v katerih je sodelovalo več tisoč ljudi.
Pod močnim pritiskom ciprskega ljudstva je parlament predlog zavrnil. Celo vladna stranka se je vzdržala glasovanja na lastni račun! To glasovanje so številni delavci in mali podjetniki sprejeli z veseljem. Končno se je parlament uprl trojki! Poslal je pozitivno sporočilo delovnim ljudem v sosednji Grčiji ter v celotnem evrskem območju in EU, ki se upirajo rezom.
Mnogi ljudje so veliko upali, da bo mogoče z Rusijo skleniti veliko ugodnejši dogovor, da bi našli rešitev za finančne težave. Ruski oligarhi so v ciprske banke vložili ogromna sredstva in uživali visoke obresti. Toda ruska vlada je bila previdna pred trčenjem z EU, zlasti z Nemčijo, s katero ima Rusija velike trgovinske povezave. Poskus pridobitve ruske pomoči je bil torej neuspešen.
Desničarska ciprska vlada je obupano iskala druge rešitve, vključno z nacionalizacijo pokojninskih skladov, a le za pomoč pri reševanju bank. To je odločno zavrnila tudi EU.
Medtem je trojka močno pritiskala na ciprsko vlado. Evropska centralna banka (ECB) je zagrozila z ukinitvijo sredstev ciprskim bankam do ponedeljka, 25. marca, če ne bo dosežen nov dogovor, ugoden za trojko.
Zato je ciprski parlament glasoval za reformo bank, za nadzor kapitala in ustanovitev „solidarnostnega sklada“ za banke. Ti predlogi zakonov so bili tako zapleteni, da je veliko poslancev reklo, da ne razumejo, za kaj so glasovali. Mediji so podpirali vlado in niso povedali, kaj zakonodaja dejansko pomeni za delovne ljudi. Samo ena stvar je bila zagotovo jasna; Banka Laiki ne bi bila enaka kot prej, številni delavci bi bili odpuščeni, njihova varnostna sredstva pa izgubljena. Tako smo nekaj dni imeli velike proteste, vendar samo s strani zaposlenih v banki Laiki. Prvič v ciprski zgodovini je bilo na demonstracijah 7,000 bančnih delavcev!
Ciprske banke so ostale zaprte in ljudje so lahko dobili le omejene zaloge gotovine. Zavladala je prava zaskrbljenost in celo panika. Ljudje so začeli kopičiti hrano v strahu, da bo zalog zmanjkalo.
25. marca, ko je bil sklenjen dogovor s trojko, v parlamentu prvič po nekaj dneh ni bilo protestov. Po burnem tednu, ki je napenjal živce, so si mnogi Ciprčani le oddahnili, ker se zdi, da je spet nekaj stabilnosti in da se bodo banke znova začele odpirati. Mnogi ljudje so izčrpani in si obupno želijo verjeti, da je zdaj mogoče najti nekakšno rešitev za globoke gospodarske težave okraja, četudi bodo to pomenili "težke čase".
Ko pa je prišel na dan celoten obseg posla, so se čustva ljudi spremenila v strah in jezo. Številni delavci in mladi so bili šokirani in osupli, ko so ugotovili, da so pred ciprskimi delavci izjemno težki časi. Zaradi privatizacije in izgube delovnih mest ter verjetnega hitrega propada offshore bančnega sektorja bo gospodarstvo padlo. Številna mala podjetja in storitve, povezane s finančno industrijo, bodo zaprta. Ciper kot priljubljena turistična atrakcija bi lahko imel celo težave. Predsednik odbora za finance ciprskega parlamenta Nicholas Papadopolous je priznal, da gre Ciper "v globoko recesijo, visoko brezposelnost."
Bi moral Ciper zapustiti evro in se vrniti k funtu?
Številni Ciprčani podpirajo zamisel o izstopu iz evroobmočja in zavrnitvi ustrahovanja, neizvoljene trojke ter vrnitvi ciprskega funta. Anketa prejšnji teden je pokazala, da 67 % ljudi pravi, da želijo oditi (43.7 % je bilo "popolnoma prepričanih" in 23.6 % "gotovih", da želijo oditi) in poiskati pomoč iz drugih virov, kot je Rusija. Valuta evroobmočja, ki velja za vse, bo uničila življenjski standard na Cipru, tako kot je to storila v sosednji Grčiji. Ciper se je evroobmočju pridružil šele na začetku leta 2008, zato Ciprčani evro povezujejo le z globoko gospodarsko krizo. Mnogi Ciprčani se prav tako spominjajo na ciprski funt, ki predstavlja boljše čase. Številni Ciprčani menijo, da so njihove povezave z EU in evroobmočjem le del zunanjih odnosov države – obstajajo tudi zgodovinske, kulturne in gospodarske vezi z Britanijo, Bližnjim vzhodom in Rusijo, na primer.
Pa je vrnitev k funtu res rešitev za delovne ljudi? Vsekakor nadzor nad valuto omogoča nacionalni vladi, da natisne več bankovcev, da bi pokrila takojšnje potrebe gospodarstva, financirala proračunske primanjkljaje in črpala likvidnost v gospodarstvo, česar pa Evropska centralna banka noče storiti. Zaradi devalvacije valute je tudi izvoz cenejši. A vse to ima veliko ceno. Pomeni dražji uvoz, dvig inflacije (ki bi najedla bančne depozite) in posledično slabšanje življenjskega standarda. To se je zgodilo v Argentini, potem ko se je pred več kot desetletjem ločila od ameriškega dolarja. Milijoni Argentincev – delavcev in srednjega razreda – so bili uničeni. Gospodarstvo je sicer po nekaj letih spet začelo rasti, vendar je bilo to v veliko ugodnejših svetovnih gospodarskih razmerah kot danes na Cipru. Z devalvirano valuto je Argentina lahko izkoristila svojo veliko večjo izvozno bazo. Če bi veliko manjši Ciper zapustil evroobmočje s svojim razpadlim gospodarstvom, bi to storil v Evropi, ki je zabredla v gospodarsko depresijo, s krčečimi se trgi.
Nova internacionalistična levica (CWI na Cipru) sočustvuje s splošnim občutkom množice prebivalstva, ki zahteva izstop iz evroobmočja, ki je prineslo samo katastrofo. Tudi socialisti se hočejo znebiti šefovega evra in varčevanja! Razlagamo pa, da izstop iz evroobmočja sam po sebi in na podlagi kapitalizma ni rešitev za delovne ljudi. Izstop iz evra bi lahko pripomogel le k oživitvi ciprskega gospodarstva v okviru uvedbe socialističnega programa za prestrukturiranje propadlega gospodarstva.
Da bi bila vrnitev k funtu resničen korak naprej za delavce, je treba družbo temeljito reorganizirati po socialističnih vzorcih, da se zagotovi izpolnitev potreb velike večine. To pomeni prehajanje bank v nadzor, last in upravo družbe (nacionalizacija pod delavskim nadzorom in upravo) ter zavrnitev plačila dolga. Le tako lahko ustvarimo plodna tla za rast gospodarstva!
Se delavci in mladina upirajo dogovoru trojke?
Sindikat bančnih delavcev je prejšnji teden sklical demonstracije pred parlamentom. Bančno osebje je bilo besno, ker so bila njihova delovna mesta neposredno ogrožena. Zdaj, ko je napovedano, da bo banka Laiki zaprta, so izgube delovnih mest gotove. Vendar je desno krilo sindikata bančnih delavcev preklicalo stavko, predvideno za 26. marec. Trdili so, da so od vlade prejeli 'zagotovila', da bodo vse izgube služb 'prostovoljne' in da bodo pokojnine bančnih delavcev zaščitene. Ti sindikalni voditelji imajo neverjetno zaupanje v vlado, ki je v desetih dneh pristala, zavrnila in spet pristala na diktat trojke!
Nova internacionalistična levica ne zahteva izgube delovnih mest v bankah! In vse pokojnine je treba zaščititi! Bančni delavci in vsi drugi delavci ne bi smeli plačevati za krizo evroobmočja in sistem superbogatih.
Več kot 2,000 dijakov je protestiralo proti dogovoru trojke, ki jim ponuja le brezposelnost in revščino ali izseljevanje. Kampanja "Gibanje proti privatizaciji in varčevanju" je 27. marca sklicala protest okoli 3,000 ljudi, v katerem so sodelovale organizacije in sindikati AKEL ter druge levičarske organizacije, vključno z Novo internacionalistično levico (CWI).
Precej manjše proteste so sklicali nacionalisti, skrajna desnica in fašisti. Nimajo pomembne podpore, vendar se poskušajo prepakirati kot Zlata zora v Grčiji. To je opozorilo ciprskemu delavskemu razredu. Če levica ne zapolni političnega prostora, lahko fašisti na Cipru rastejo in plenijo globoko razočarane plasti družbe.
Pod pritiskom je vlada 28. marca napovedala, da bo uvedena posebna „vloga“, ki bo zagotovila financiranje univerz in da delavci v javnem sektorju in bankah ne bodo izgubili plač, pokojnin in varnostnih skladov, ampak da bodo „samo“ zaprosili bančna dajatev.
Toda delavci ne morejo zaupati trditvam vlade in morajo ukrepati, da zaščitijo lastne razredne interese. Akcije sindikatov zaenkrat niso usklajene in se ne pripravljajo na širše boje, vključno s stavkami, da bi zaustavili napade trojke. Sindikati, mladinske in študentske organizacije, protivarčevalne kampanje in leve stranke morajo uskladiti boj. Morali bi sklicati množična srečanja delavcev, mladine in skupnosti, na lokalni in nacionalni ravni, da bi se pripravili na množičen boj proti rezom in razpravljali o alternativnem načrtu, ki bi temeljil na interesih delovnih ljudi. Množične demonstracije in dolgotrajne stavke so edini način za boj.
Do februarja je bil ciprski predsednik vodja AKEL (ciprske komunistične stranke) Demetris Christofias. Kaj zdaj poziva AKEL?
Glavna leva stranka, AKEL (ciprska komunistična stranka), ni dala nobenega povoda delovnim ljudem. Prejšnji teden je sklical proteste pred parlamentom, vendar ni predstavil prave alternative. AKEL je rekel "Ne trojki" in "Ne memorandumu", vendar ne ponuja alternativne družbe, ki bi zadovoljila potrebe delavskega razreda.
Poslanci AKEL so se 22. marca vzdržali glasovanja v parlamentu o zaračunavanju bančnih depozitov in glasovali za nadzor kapitala in tako imenovani „solidarnostni sklad“. Voditelji AKEL so rekli, da med krizo v državi "niso želeli napasti predsednika"!
Stranka je trdila, da ima 'program v 15 točkah' za izhod iz krize, a ga niso hoteli objaviti. Namesto da bi delavskemu razredu dovolili, da presodi njihov program, ga je vodstvo AKEL na štiri oči predstavilo novemu desničarskemu predsedniku. AKEL je predsedoval do pred nekaj tedni – ne da bi uvedel kaj podobnega socialističnim politikam –, zato njihov program v 15 točkah zelo verjetno ne bo radikalen odmik od kapitalizma, ki ga je prizadela kriza.
Vodstvo stranke je goreče zagovarjalo vstop v evroobmočje in ga še vedno zagovarja.
Vendar stranka pod pritiskom ljudstva poziva k referendumu o dogovoru trojke – da bi imeli ljudje možnost, da ga zavrnejo –, vendar se o njem resno ne ukvarja s kampanjo. Hkrati so pozvali dva finančna analitika iz Grčije in Nemčije, da bi z njimi razpravljali o morebitnih alternativnih predlogih za Ciper zunaj vpliva trojke in celo evroobmočja, vendar to za vodstvo AKEL nikakor ni zavezujoče. AKEL večinoma vidi svojo vlogo kot 'odgovorne' opozicije desničarski, protidelavski vladi.
Druge manjše leve sile, kot je ERAS, gredo dlje od AKEL s takojšnjimi zahtevami. Pozivajo k "nacionalizaciji" in "obdavčitvi bogatih". Socialističnega programa pa ne izdelajo.
K čemu poziva Nova internacionalistična levica (CWI na Cipru)?
Pozivamo k rešitvi, ki temelji na potrebah delovno aktivnih ljudi: Zavračanje poplačila dolga; nacionalizacija bank pod delavskim nadzorom in upravo, za potrebe družbe. Zagotoviti, da bodo majhne vloge, pokojnine in socialni skladi zaščiteni; odpis dolgov delovnim ljudem, ne velikim podjetjem!
Program, kot je zgornji – pravzaprav kakršna koli zavrnitev izpolnjevanja zahtev trojke – bo takoj sprožil vprašanje valute. Delavska vlada bi morala imeti načrt za spopadanje z izstopom iz evra in za vrnitev k nacionalni valuti (funt), vendar ne dopuščati utvar, da bi to lahko ponudilo rešitev na podlagi kapitalizma, ampak da vključiti ga je treba v socialistični in internacionalistični program.
Tudi mi pravimo: Ne privatizacijam! Obdavčite superbogate! Razlastite ogromno bogastvo gangsterskih oligarhov in ciprske super-bogate elite! Za javno lastništvo ključnih industrij in večjih javnih služb, da se omogoči demokratično načrtovanje gospodarstva, ki služi potrebam večine, ne pa dobičkom manjšine bankirjev in špekulantov.
Pozivamo k takojšnjemu posredovanju države, vključno s finančnimi subvencijami in poceni posojili, za mala podjetja in male kmete, da rešimo te vitalne sektorje ciprskega gospodarstva pred propadom in posledično izgubo več tisoč delovnih mest. Mala podjetja, ki jim grozi zaprtje, bi se lahko preoblikovala v demokratično vodene zadruge. Delavci v teh panogah bi seveda morali imeti polne sindikalne pravice in zajamčeno življenjsko dobo.
Pozivamo ciprske delavce, da se povežejo z delavskimi gibanji v Grčiji in preostali Evropi – našimi pravimi zavezniki! – ne vladajoči razredi in vlade EU. Na Cipru je treba zgraditi novo močno levico, katere cilj je oblikovati vlado, ki bo temeljila na potrebah delovnih ljudi. Razmere, s katerimi se sooča ciprska družba, so obupne; le drzen revolucionarni internacionalistični program lahko reši krizo v interesu množic. Ciper se v prihodnjih mesecih in letih sooča z velikimi razrednimi boji, kar bo levici dalo veliko priložnosti za gradnjo in boj za oblast na socialističnem programu.
Bi bila delavska vlada izolirana?
Delavska vlada bi se soočila s sovražnostjo evropskega kapitalizma in bi bila vržena iz evra in EU. Takoj bi morala uvesti kapitalski nadzor, da bi preprečila beg kapitala. Delavska vlada na Cipru, ki temelji na demokratičnem, načrtnem gospodarstvu in državnem monopolu nad zunanjo trgovino, bi uvedla nujni program – vključno z velikimi naložbami v javno zdravje, izobraževanje in socialno skrbstvo, kar bi ustvarilo polno zaposlenost.
Ali bi tako majhen Ciper ostal sam pred sovražnim evropskim kapitalizmom? Ne mislimo tako. Delavci po vsej Evropi so navijali, ko je bil ciprski parlament prisiljen zavrniti prvi paket trojke. Samo predstavljajte si, kako bi se evropski delavci pozitivno odzvali na delavsko državo na Cipru!
Socialistični Ciper bi bil močna privlačnost za delavski razred in revne Evrope. Delavci in mladina bi se nemudoma odzvali v Grčiji in drugih kriznih državah evroobmočja, na Portugalskem, v Španiji, Italiji in na Irskem, nato pa po vsej Evropi. To bi pripravilo pot kolektivnim bojem evropskih delovnih ljudi proti varčevanju in kapitalistični vladavini. To bi pomenilo, da bo boj prešel na veliko višjo raven; za oblikovanje konfederacije socialističnih držav, ki bi bila demokratična in enakopravna, za razliko od prisilnega jopiča evroobmočja, ki ga obvladujejo velike kapitalistične države. S tem bi se končala beda evroobmočja in EU velikih bankirjev, delničarjev in kapitalistov.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate