V novi knjigi aktivista-avtorja-založnika Williama Bluma, Ameriški najsmrtonosnejši izvoz: demokracija, pripoveduje zgodbo o tem, kako je leta 15 dobil svojih 2006 minut slave. Osama bin Laden je izdal zvočni posnetek in izjavil: »Če ste [Američani] iskreni v svoji želji po miru in varnosti … in če se Bush odloči nadaljevati z njegovimi lažmi in zatiranjem, potem bi bilo koristno, da knjigo preberete Prevarantska država.” Bin Laden je nato citiral uvodno besedo Blumove knjige iz leta 2000, Rogue State: Vodnik po edini svetovni velesili, v katerem je razmišljal:
»Če bi bil ... predsednik, bi lahko ustavil teroristične napade [na nas] v nekaj dneh. Za stalno. Najprej bi se opravičil ... vsem vdovam in sirotam, obubožanim in mučenim ter vsem milijonom drugih žrtev ameriškega imperializma. Nato bi objavil, da so se ameriške globalne intervencije ... končale. Izrael bi obvestil, da ni več 51st država unije, ampak ... tuja država. Nato bi zmanjšal vojaški proračun za vsaj 90 % in prihranke porabil za plačilo odškodnin žrtvam. ... To bi naredil prve tri dni v Beli hiši. Četrti dan bi bil umorjen."
Na žalost Blum nikoli ni prišel v Belo hišo! Toda na srečo za tiste, ki so brali njegove knjige ali spremljali njegova »Protiimperijska poročila« na spletu, ni bil umorjen! In zdaj je zbral svoja poročila in eseje zadnjih ducat let v knjigo na 352 straneh, ki ne bo le prestala preizkus časa, ampak bo pomagala definirati to razočarano, mračno, nasilno in razpletljivo dobo.
Ameriški najsmrtonosnejši ... je razdeljen na 21 poglavij in uvod - in na vsaki strani je nekaj, kar si je treba podčrtati ali zapomniti! Včasih je to samo ena od Blumovih neustavljivih domislic, včasih pa gre za perečo ameriško zunanjo ali notranjo politiko, ki razjasni tisto nekdanje Bushwhackovo vprašanje: "Zakaj nas sovražijo?"
Ko sem bral to skrbno domamentirano knjigo, sem izgubil štetje, kolikokrat sem rekel "neverjetno!" v zvezi z nekim nečednim dejanjem, ki ga je zagrešil ameriški imperij v imenu svobode, demokracije in boja proti komunizmu ali terorizmu. Branje Blumove knjige z odprtim umom in tehtanje dokazov bo razblinilo vsakršen ponos na zastavo, ki smo jo zasadili v toliko trupel po vsem svetu. Knjiga je diuretik in emetik!
Blumov slog je zdrav razum dvignjen na najvišjo raven. Čudež od Ameriški najsmrtonosnejši … je, da pokriva toliko razmočenih, krvavih tal ameriškega pohoda po našem svetu po drugi svetovni vojni, vendar pripoveduje zgodbo s tako spretnostjo in gracioznostjo pod ognjem, da bralca premami – ne moralizira, ne diskvizicijsko okužen–, a zaveden, da bi naš globus obravnaval z vzpetine višjega razumevanja.
Nekatere teme, ki jih Blum pokriva (in jih pogosto odstrani), vključujejo:
1) Zakaj nas sovražijo;
2) Amerika pomeni dobro;
3) Ne moremo dovoliti, da bi se kjer koli na svetu razvila uspešna alternativa kapitalističnemu modelu;
4) Uporabili bomo vsa potrebna sredstva – vključno z lažmi, prevarami, sabotažami, podkupovanjem, mučenjem in vojno – da bi dosegli zgornjo idejo.
Na tej poti dobimo utrinke iz Blumovega izkustveno bogatega življenja. Opomba »O avtorju« nam pove, da je »leta 1967 zapustil State Department in opustil svojo željo, da bi postal častnik zunanje službe zaradi svojega nasprotovanja temu, kar so ZDA delale v Vietnamu. Nato je postal ustanovitelj in urednik revije Washington Free Press, prvi »alternativni« časopis v prestolnici.«
V svojem poglavju o »Domoljubju« Blum pripoveduje, kako so ga po govoru vprašali: »Ali ljubiš Ameriko?« Odgovoril je s tem, kar lahko vzamemo za njegov credo: »Ne ljubim kaj država. Sem državljan sveta. Rad imam nekatera načela, kot so človekove pravice, državljanske svoboščine, smiselna demokracija, gospodarstvo, ki postavlja ljudi pred dobiček.«
Ameriški najsmrtonosnejši ... je knjiga modrosti in duhovitosti, ki razmišlja, "kako je ta svet postal tako neznosno krut, pokvarjen, nepravičen in neumen?" V pointilističnem pristopu, ki seje aforistična semena za razmišljanje, Blum našteva primere te krutosti, pogosto s surovimi, bolečimi komentarji. "Vojno lahko razumemo kot ameriško religijo," nam pove. Ko razmišlja o Obamovem povečanju Bushevega števila brezpilotnih letal, ki se uporabljajo za atentate, sostransko ubijanje in teroriziranje, potrjuje: "Obama je ena najhujših stvari, ki so se kdaj zgodile ameriški levici." In pravi: "Kapitalizem je teorija, da bodo najslabši ljudje, ki delujejo iz svojih najslabših motivov, nekako ustvarili največ dobrega." Nato se obrne in nas spomni – da ne pozabimo – kako so množični mediji vdrli v naša življenja z memi o patriotizmu, demokraciji, Bogu, »dobrem življenju«: »Ali si je mogoče predstavljati, da bi ameriški predsednik odkrito rotil ameriške mlade ljudi, da se borijo v tuji vojni za obrambo 'kapitalizma'?« se sprašuje. »Sama beseda je v veliki meri šla iz mode. Odobrene reference so zdaj tržno gospodarstvo, prosti trg, svobodno podjetništvo ali zasebno podjetje.«
Cynthia McKinney je zapisala, da je knjiga »razjedajoča, odpirajoča oči in bistvena«. Oliver Stone jo imenuje »ognjena krogla kratkih informacij«.
Tako kot Howard Zinn, Ralph Nader, Paul Craig Roberts, Cindy Sheehan in Bradley Manning je tudi Blum predan popravljanju zgodovinskih rekordov. Njegova knjiga je nevarna. Trdne, nespremenljive »resnice«, ki jih jemljemo za samoumevne – pogosto že od otroštva –, so izpostavljene kot prazne kroglice za zabavo ne/napačno/in napačno obveščenih. Eden takšnih Blumizma se spominja pripovedi generalpodpolkovnika Ricarda Sancheza o videokaseti z zelo nediplomatskim državnim sekretarjem Colinom Powellom in kavbojem Georgeom Bushem: »Nekomu moramo hitro razbiti rit,« je dejal Powell. »Moramo imeti surovo demonstracijo moči.« Nato je Bush spregovoril: »Brci v rit! Če bo kdo poskušal ustaviti pohod v demokracijo, ga bomo poiskali in ubili! … Ostani močan! … Ubijte jih! … Izbrisali jih bomo!««
Blumovi intelektualni viri so tako navdušeni kot kdorkoli danes piše. Svojim ostrim kritikam dodaja tudi izdatno mero človečnosti. Plemenito retoriko naših zapovedanih vrednot postavlja nasproti z jedkimi dejstvi naših dejanj. Kognitivna disonanca ustvarja nepozabno, zelo nelepo sliko o tem, kako so se neizmerno privilegirani ljudje izgubili, medtem ko se nažirajo junk hrane, junk politike, junk ekonomije, junk izobraževanja, junk medijev. Kot Izaija, Jeremija, graja lastne – nas! – plasti hinavščine in izdaje, medtem ko skuša razkriti temeljne vrednote človeškega dostojanstva, empatije in moralne poštenosti.
Gary Corseri je objavil in objavil prozo, poezijo in drame v stotinah periodičnih publikacij in spletnih mest po vsem svetu, vključno s CommonDreams, Countercurrents, BraveNewWorld.in, OpEdNews, CounterPunch, Outlook India, The New York Times, Dissident Voice. Objavil je romane, pesniške zbirke in literarno antologijo (priredil). Njegove drame so bile predstavljene na PBS-Atlanta in drugod, svoja dela pa je izvajal v Carter Presidential Library. Poučeval je v ameriških javnih šolah in zaporih ter na ameriških in japonskih univerzah. Kontakt: [e-pošta zaščitena].
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate