Septembra 24, 2022, več kot 30,000 ljudje so zasedli glavne ceste v središču Seula v Južni Koreji za največji nacionalni pohod za podnebno pravičnost. Izredna udeležba ljudi iz vseh družbenih slojev in udeležba širokega spektra zagovorniških skupin sta bila dokaz vpliva podnebnih sprememb na vse vidike življenja: človekove pravice, pravice žensk, vero, negotovo hrano in delavske pravice. Za mnoga od teh zagovorniških gibanj v Seulu so nedavne krize, kot je COVID-19, prinesle nujno potrebo po reševanju podnebne krize.
Dvourni pohod, ki se je začel z mitingom na trgu Namdaemun Plaza ob 3. uri, je zasedel štiri od šestih pasov glavnega bulvarja Sejong-daero v Seulu. Na premikajočih se tovornjakih s ploščadi so ljudje govorili o intersekcionalnosti podnebne krize in drugih vprašanjih, vključno z negotovostjo dela, stanovanjsko nestabilnostjo in socialno diskriminacijo.
Deset tovornjakov s platoji, nameščenih na megafone, postavljenih v rednih razmakih, je logistično spremljalo velike množice protestnikov - svetlo oblečena mladina s pokrivali v obliki sončnic ali koralnega grebena, družine, ovite v transparente, podobne ogljiku, budistični menihi s tempeljskimi lučkami, poslikanimi v svet, Katoliške nune, ki nosijo tunike »Rešimo Zemljo« in držijo plakate »Proti jedrski elektrarni ZDAJ«, skupine regionalnih skupnosti, ki zahtevajo ustavitev premogovnikov in novih letališč, in nešteto članov sindikatov v enakih jopičih, ki plapolajo s sindikalnimi transparenti.
Skupine protestnikov so redno v en glas vzklikale: "živi od dobička" in "tako ne moremo več živeti!" Ulice so napolnili bobni, glasba in ples. Med petminutnim "umreti,« so protestniki padli na tla, od spredaj do zadaj, kot kaskadne domine.
Pohod je bil rezultat treh mesecev načrtovanja, promocije in zbiranja sredstev Akcije za podnebno pravičnost, koalicije več kot 400 državljanska, regionalna/skupnostna in sindikalna gibanja, združena pod vodilnim konceptom podnebne pravičnosti.
Tako kot prejšnje pohode so imele vodilne vloge pri organizaciji okoljske nevladne organizacije, kot npr Združena zelena Koreja in Korejska federacija za okoljska gibanja (KFEM), poleg mladinskih gibanj. Vendar pa je leta 2022 opazil tudi velik pritok že dolgo uveljavljenih in novih skupin gibanj, ki niso izključno okoljski aktivizem, ampak za katere je podnebna kriza postala osrednji del njihove agende – skupine za človekove pravice, skupine žensk, družbena gibanja, politične stranke, verske mreže, hrana zadruge, neredno zaposleni delavci in sindikalna gibanja.
Iz Gibanje za človekove pravice Sarangbang, boj proti nasilju politične in ekonomske diskriminacije ter izkoriščanja od leta 1993 do nedavnega Mreža gibanja za človekove pravice Baram prizadevanje za zaščito pravic in dostojanstva diskriminiranih skupin, kot so ženske, invalidi, skupnosti LGBTQ, priseljenci in neurejeni pogodbeni delavci – pandemija COVID-19 je podnebno krizo postavila v ospredje njihovih dejavnosti.
Podnebna politika je prav tako postala pereča tema za Zavezništvo proti revščini, ki se je pojavilo med množičnimi odpuščanji in stečaji po Finančna kriza 1997 in neoliberalizacijo korejskega gospodarstva. To zavezništvo iz obdobja IMF se je povečalo in vključuje 49 organizacij članic, ki se ukvarjajo z različnimi boji za preživetje, od boja za univerzalni temeljni dohodek do alternativ podstandardna stanovanja (vključno s politunelskimi vasmi, kjer ljudje živijo v zavetiščih, podobnih rastlinjakom, izdelanih iz vinila) in stanovanjsko nestabilnost glede na korejske špekulativne stanovanjske trge in podnebne spremembe.
Tudi verski redovi so zdaj precejšen del gibanja. Na podlagi njihove dediščine zavetje Aktivisti demokratičnega gibanja v 1970. in 1980. letih XNUMX. stoletja korejske verske skupine organizirajo podnebno gibanje, ki je medkonfesionalno in nadnacionalno, kot je panazijsko Medversko podnebno in ekološko omrežje.
Velik naval protestnikov septembra 2022 je celo presegel pričakovanja organizatorjev. V zadnjih dveh letih so zaradi pandemije omejitve zbiranja in začasna ukinitev dovoljenj za proteste v Južni Koreji prinesle aktivizem na splet in v učilnice ter vključile nekonvencionalno zasedbo javnih prostorov. Nekateri najbolj vidni podnebni ukrepi v Seulu leta 2021 se niso pojavili na mestnih ulicah, temveč nad in pod njimi, na velikih reklamnih panojih, nameščenih na nebotičnikih, in LCD zaslonih, nameščenih znotraj prog podzemne železnice. Celoletna kampanja od 2020 do 2021, Podnebni državljani 3.5, ki so ga izvedli skupaj z umetniki, okoljevarstvenimi skupinami in raziskovalci, je del celotnega proračuna, največjega, ki ga je dodelil Arts Council Korea, porabil za najem 30 velikih elektronskih panojev na prostem, 219 digitalnih zaslonov na 21 postajah podzemne železnice in vse oglasnega prostora v 48 vagonih podzemne železnice. Panoji in zasloni, ki so bili razpršeni po mestu, so bili prilagojeni za prenašanje sporočil, osredotočenih na podnebne spremembe, usmerjenih na vsako lokacijo – spremembe podnebne politike za prometno gosto mestno središče v Gwanghwamunu in slogani, povezani s potrošnjo, za nakupovalna okrožja v Myeongdongu in Gangnamu: »Porabite Manj, živi več!"
Takšna prekrivajoča se in širijoča se omrežja v koaliciji za podnebno pravičnost potrjujejo rastočo zavest o podnebni krizi za prebivalstvo, katerega polotok, razdeljen s hladno vojno, je Severno Korejo in Južno Korejo postavil v senco jedrske zime veliko pred grožnjo eksterminizma zaradi globalnega segrevanja postal problem. Kot navaja politični raziskovalec in aktivist zavezništva za podnebno pravičnost Han Jegak, »čeprav zanikanje podnebnih sprememb ni razširjen problem v Južni Koreji, kot je v drugih državah, še vedno obstaja splošno zanikanje nujnosti ukrepanja, odnos pa je, da lahko sledimo, kaj počnejo druge države.« Dodaja, »ljudje izražajo strah in depresijo zaradi podnebnih sprememb, vendar takšni občutki ne vodijo k proaktivnim dejanjem. Skupaj moramo oblikovati alternative namesto večinoma individualiziranih dejanj, kot je hiperrecikliranje. Gibanje mora izkoristiti jezo, povezano s podnebno krizo, in jo mobilizirati.« Eden takih konkretnih rezultatov pohoda je bil eksponenten porast podpisnikov uspešno vložitev civilnega memoranduma o ustavitvi odpiranja novih premogovnikov v državni zbor.
Za mnoge v gibanju so nevihte in poplave brez primere vzel življenja več ljudi, vključno z družino v polkletnem stanovanju v Seulu avgusta 2022, je podžgalo poziv k akciji. Za Korejska konfederacija sindikatov (KCTU), je bil ta incident osebna izguba, saj je bil eden od umrlih sindikalni aktivist. Največje neodvisno demokratično sindikalno združenje v Koreji z 1.1 milijon članov, je KCTU formaliziral svojo udeležbo v podnebnih akcijskih mrežah, ko je februarja 2021 glasoval v posebnem odboru za podnebno pravičnost znotraj svoje organizacije. Okoljevarstvene skupine so že dolgo dosegle KCTU za dejavnejšo udeležbo v gibanju kot »sindikati javnega in energetskega sektorja ter nepravilni pogodbeni delavci so v ospredju bojev za spremembe politike in se soočajo z največjimi posledicami,« kot je poudaril aktivist KFEM in član podnebne koalicije Kwon Woohyun. V mnogih pogledih je bilo sodelovanje sindikata v podnebnem gibanju pomemben napredek, pojasnjuje Kim Seok, direktor politike KCTU, saj je bila »odločitev, da podnebno vprašanje postane ključna sestavina politik KCTU, vključno s procesom kolektivnih pogajanj, ki je najbolj temeljna dejavnost sindikatov.« Leta 2022 so člani KCTU razdelili največ plakatov in mobilizirali 5,000 sindikalnih aktivistov, da se pridružijo podnebnemu pohodu.
Za državo, katere izvozno gospodarstvo je osredotočeno na energetsko intenzivne industrije, se okoljski aktivizem sindikatov sooča z zapletenimi izzivi. KCTU se mora spoprijeti z notranjim pritiskom rednih delavcev, ki zahtevajo nadomestilo za izgubo delovnih mest zaradi prehoda na čisto energijo, pa tudi s širšim nacionalnim kontekstom, v katerem je država prepustila razvoj industrij čiste energije dobičkonosnim podjetjem iz zasebnega sektorja .
Spričo teh izzivov proaktivno sodelovanje KCTU v koaliciji Action for Climate Justice in njegovi ukrepi za sodelovanje z obsežnimi okoljskimi in družbenimi gibanji obetajo razširitev in utrjevanje temeljev podnebnega gibanja v prihodnje, hkrati pa signalizirajo začetek potencialno močne nove oblike podnebnega aktivizma, ki se oblikuje v Južni Koreji.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate