Častit Martin Luther King mlajši je nekoč slavno rekel, da so nemiri jezik neslišanih.
Toda nemiri so deloma napačen izraz za opis dogajanja v zadnjih tednih na ulicah Baltimora po smrti Freddieja Graya v policijskem priporu. Pravzaprav je bil bes na baltimorskih ulicah v bistvu upor proti globoki revščini, ki prizadene mesto.
To ni hiperbola. Takšni nasilni ulični protesti, povedano v jeziku kamenja in plamenov ter z vso besnostjo, ki jo lahko pričakujemo od skupnosti, ki so trajno prepuščene družbenemu robu, predstavljajo odkrit grajo družbenoekonomskega sistema, ki je spodletel ameriškim urbanim manjšinskim skupnostim.
Postrasna Amerika?
Kljub začudenju CNN-ovega Wolfa Blitzerja in drugih medijskih opazovalcev, da bi do tako nasilnih protestov dejansko lahko prišlo v ameriškem mestu, nič od tega, kar se je zgodilo, ne bi smelo biti presenečenje. Številne manjšinske skupnosti v Združenih državah živijo v stalni gospodarski depresiji. Z večino temnopoltega prebivalstva je bila brezposelnost v Baltimoru leta 2013 med temnopoltimi moškimi v zgodnjih 20-ih osupljivih 37 odstotkov. Skoraj četrtina prebivalcev mesta živi pod pragom revščine, s povprečnim dohodkom gospodinjstva, ki je za polovico nižji od dohodka belcev.
Je res treba ponavljati vse grozljive statistike? Dejansko, ali je sploh potrebno razmišljati o ironiji, da so mediji še pred nekaj leti napovedovali predsedniško zmago Baracka Obame leta 2008 kot zarjo nove »postrasne« Amerike? Če sploh kaj, je rasizem od Obamove izvolitve dobil nov zagon. Za začetek je tu iracionalno sovraštvo mnogih belih, desničarskih Američanov do odločno zmerne Obamove politike, prezir, ki ga napaja nekakšna visceralna antipatija do samega pojma temnopolte osebe v Beli hiši. Toda bolj kot to je val nedavnih protestov proti policijski brutalnosti izzval odziv v nekaterih krogih in razkril cedečo se blato fanatizma, ki v mirnejših časih vre tik pod površjem nekaterih segmentov »civilizirane« bele družbe.
Družbeni mediji so barometer teh utrjenih predsodkov. Razmislite o videu na YouTubu, ki kroži v zadnjih mesecih in trdi, da prikazuje najstnika Michaela Browna iz Fergusona v Missouriju, ki je napadel drugega moškega. Ena povezava do tega videoposnetka (odkar je bila odstranjena) je pokazala milijonom gledalcev z naslovom »Michael Brown kriminalno napade in oropa starejšega« in se začne z opisom tega, kar sledi kot »Česa Al Sharpton in Jesse Jackson ne želita, da vidite.«
Video prikazuje čokatega mladega temnopoltega moškega, ki fizično napade starejšega moškega pred stanovanjskim kompleksom. Grdo je gledati, saj se starejši človek ne more kaj dosti braniti. Škoda, da je videoposnetek iz leta 2012, posnet je bil v Woodlandu v Teksasu in pravega Michaela Browna ni nikjer videti, kot poroča Christian Science Monitor. To je le ena od mnogih klevet zoper Michaela Browna, ki so zaokrožile po družbenih medijih.
O tem ne govori toliko lahkovernost tistih, ki cenene klevete jemljejo kot dober kovanec, temveč dejstvo, da toliko ljudi očitno želi verjeti laži. Zakaj? Dejansko, zakaj bi ljudje, ki niso osebno poznali Michaela Browna ali njegove družine, ki v celoti vedo o tem, da ga je ustrelil policist iz Fergusona, izhaja iz novic in družbenih medijev, tako hitro verjeli, da je bil ta mladenič kršilec zakona, ki je v bistvu dobil kaj si je zaslužil?
Nekateri bodo rekli, da je videoposnetek, posnet malo preden je bil Brown umorjen, na katerem je prikazano, kako ukrade škatlo cigarilosov iz trgovine in odrine uslužbenca trgovine, ki se mu je približal, dokaz, da je bil samo še en ulični razbojnik, ki je res dobil, kar si je zaslužil? Pravzaprav noben kriminalni incident v trgovini ni bil nikoli jasno ugotovljen ali dokazan, niti Brownov prijatelj, ki je bil tistega dne z njim v trgovini, nikoli ni bil obtožen kaznivega dejanja ali kot sostorilec pri njem. Kar je ugotovljeno, je rasni kontekst številnih prizadevanj za omalovaževanje Browna. Zagotovo tako razširjena kot drobna kraja v trgovinah je beli moški ali ženska iz srednjega razreda, ki ukrade predmete iz Macy's ali Nordstrom's ali The Dollar Store, na splošno ni označen kot "razbojnik", imenovan "žival" ali drugače ocenjen kot sposoben umreti.
Kruta dediščina rasizma
Dandanes se malo belcev iz predmestja srednjega razreda odkrito pritožuje nad tem, da temnopolta oseba obiskuje njihovo lokalno cerkev ali šolo. Prav tako niso nagnjeni k obrambi dediščine suženjstva ali segregacije Jima Crowa. Namesto kričečih, sovraštva polnih belih obrazov, ki se soočajo s pohodniki Selme leta 1965, zdaj naletimo na tiste, ki brezbrižno nasprotujejo "Vsa življenja so pomembna" protestnemu transparentu "Black Lives Matter", kot da bi celo priznavali posebno preganjanje temnopolte skupnosti. pomeni nekakšen poseben privilegij, nepravičen do belcev.
To je patologija belega rasizma, ki nima pojma do konca in uči univerzalnega suma do manjšin. Rasno nezaupanje je tako globoko, da ga pogosto niti uspeh v življenju ne more premagati. To je tisto, kar je leta 2013 odkril igralec Rob Brown, ki je skupaj s Seanom Conneryjem igral v filmu Iskanje Forresterja in nastopa v seriji HBO "Treme", ko je pri Macy's v New Yorku kupil uro za 1,300 dolarjev. Browna so aretirali in preiskali policisti pod krinko, ki niso verjeli, da si »nekdo, kot je on«, lahko privošči tak nakup.
Tako kot družina Michaela Browna so tudi preživeli žrtve policijskega zadušitve Erica Garnerja v New Yorku morali prestati podobne žaljivke. Desničarski kolumnist New York Posta Bob McManus je Garnerja, ki ga je policija ubila na ulici Staten Islanda zaradi prodaje razsutih cigaret, omenil kot "kariernega malega kriminalca", ki je naredil usodno napako in se "tragično uprl" policiji. Z drugimi besedami, policija je bila sama kriva, da ga je morala ubiti.
Toda pri vsem tem obstaja ključna beseda – upor. V rasistični miselnosti je neodpustljivo, ko se zatirani ljudje odločijo upreti svojemu zatiranju. Torej, če ste temnopolti in ne želite, da vas policija ubije, jih ne glejte v oči, ne recite jim, da ne delate ničesar narobe in da vas nimajo pravice pridržati, ne nasprotujte nadlegovanju na ulici in policiji niti ne odpirajte hišnih vrat. Vse so okoliščine, ki so v zadnjem času povzročile, da je policija ubila neoborožene temnopolte državljane, ki so spoštovali zakon.
Nič več rasizma kot običajno
Leon Trocki je nekoč pripomnil, da »globino in moč človeškega značaja določajo njegove moralne rezerve. Ljudje se popolnoma razkrijejo šele, ko so vrženi iz običajnih pogojev svojega življenja, kajti šele takrat se morajo vrniti k svojim rezervam.”
Kakor se razkrijejo posamezniki, tako se razkrije tudi narod. Zdaj se v Združenih državah razkriva, kako globoko je zakoreninjeno rasistično mišljenje. Ko je temnopolta skupnost opustila »običajne pogoje« svojega življenja, da bi izrazila ponovno nasprotovanje diskriminaciji, družbenemu zanemarjanju in policijskemu nasilju, so se rasistična stališča med sektorji bele javnosti še bolj zarisala.
A novice skoraj niso vse negativne. Pravzaprav ravno nasprotno. Medtem ko se gibanje Black Lives Matter krepi in še naprej raste ter napoveduje novo dobo v boju za državljanske pravice in socialno pravičnost, se v družbi dogaja izobraževanje. Nova, večrasna generacija mladih Američanov, za katere velja, da se socialna pravičnost začne na ulicah, vedno bolj razkriva in izziva trajni duh rasizma.
Sporočilo tega naraščajočega protirasističnega gibanja je jasno. Zdrava demokracija pomeni konec policije kot orožja privilegiranih, okupatorjev manjšinskih skupnosti in povzročiteljev rasističnega nasilja. Demokracija bi morala pomeniti nadzor skupnosti nad policijo.
Vse, kar je manj, je oblika zatiranja.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate