Osvoboditev južnega pristaniškega mesta Kherson sredi novembra je pomenila pomembno zmago v pravični vojni upora Ukrajine proti brutalni invaziji ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Ponovno zavzetje edinega večjega mesta, ki so ga zasedle ruske sile od 24. februarja, je sledilo osvoboditvi velikih območij vzhodne Harkovske oblasti od septembra in predstavlja najpomembnejšo pridobitev ukrajinske protiofenzive, ki se je začela avgusta.
Domačini Hersona so slavili in spodbujali ukrajinske borce, ko so vstopili v mesto in dvignili državno zastavo nad Trgom svobode 11. novembra. Slike so bile oster kontrast s pogumnimi neoboroženimi protesti domačinov proti prihodu ruskih okupacijskih sil pred devetimi meseci, protesti, ki so bili pozneje zatrti.
Medtem ko se boji nadaljujejo v regijah Lugansk, Zaporizhzhia in Donetsk in Rusija poskuša zadržati nadaljnje ukrajinsko napredovanje v Harkovu in Hersonu, je Putin poskušal demoralizirati ukrajinsko ljudstvo z množično kampanjo zračnega uničevanja, ki je poškodovalo večino ukrajinske energetske infrastrukture. sredi mrzle zime.
ZDA odprte za pogajanja
V tem kontekstu se iz ZDA in Rusije pojavlja vse več glasov, ki pozivajo k pogajanjem.
Na strani ZDA naraščajoči stroški vojne – v smislu finančne pomoči in izčrpanih vojaških zalog – skupaj s pritiskom evropskih voditeljev, ki se soočajo z domačimi pretresi zaradi naraščajočih cen energije, je motivirani želje za pogajanja.
Najbolj opazen med temi glasovi je bil general ameriške vojske Mark Milley, najvišji vojaški častnik ZDA. V govor Ekonomskemu klubu v New Yorku 9. novembra je Milley dejal: »Mora se medsebojno priznati, da vojaške zmage v pravem pomenu besede morda ni mogoče doseči z vojaškimi sredstvi, zato se morate obrniti na druge pomeni."
Milley je dejal, da bi lahko prišlo do priložnosti za končanje konflikta, ko bi se frontne črte pozimi stabilizirale: "Ko je priložnost za pogajanja, ko je mogoče doseči mir, jo izkoristite."
Komentarji so prišli le nekaj dni po tem, ko je glavni svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan nenapovedano obiskal Kijev. Na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je opozoril na "potrebo po diplomatski rešitvi vojne", kot je navedlo 10. novembra. NBC News poročilo.
Rusija zahteva prekinitev ognja
Milleyjeva pripomba je prišla tudi, ko so se novice filtrirale iz "zaupnih pogovorov" med ZDA in Rusijo.
O Wall Street Journal poročali 7. novembra, da je bil Sullivan v tekočih pogovorih s Putinovim svetovalcem za zunanjo politiko Jurijem Ušakovim in sekretarjem ruskega varnostnega sveta Nikolajem Patruševom, da bi se zaščitili "pred tveganjem stopnjevanja".
Poleg tega po mnenju AP Novice, direktor Cie Bill Burns in vodja ruske vohunske agencije SVR Sergej Nariškin sta se srečala 14. novembra v "najvišjem osebnem srečanju med ameriškimi in ruskimi uradniki" od začetka vojne.
Srečanje je gostila Turčija, katere predsednik Recep Tayyip Erdoğan je po pristopu ZDA "nakazal pripravljenost pomagati pri dogovoru" NBC News poročali.
Še sredi oktobra je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da je njegova država "pripravljena sodelovati z Združenimi državami ali Turčijo pri načinih za končanje vojne". Pripravljenost za sodelovanje z Ukrajino ni bila omenjena.
Teden dni po Sullivanovem obisku v Kijevu je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova dejala, da je Rusija "še vedno odprta za pogajanja, nikoli jih nismo zavrnili, pripravljeni smo jih voditi - seveda ob upoštevanju realnosti, ki se trenutno vzpostavlja ”.
Z "realnostjo, ki se vzpostavlja", je Zakharova mislila na rusko razglašeno priključitev regij Doneck, Herson, Lugansk in Zaporizhzhia po navideznih referendumih, ki so jih septembra organizirale njene invazijske sile.
Hkrati se je Rusija soočila z velikimi izgubami v smislu števila vojakov in vojaške opreme ter se sooča z naraščajočo demoralizacijo med vojaki na fronti in vse večjim nasprotovanjem vojni doma.
Mirovni predlog Zelenskega
V odzivu na Sullivanove pozive k "diplomatski rešitvi vojne" je Zelenski poudaril, NBC News, »da si je Ukrajina v prvih mesecih vojne prizadevala za diplomacijo z Rusijo in pogovore s [Putinom] umaknila šele po dokumentiranih grozodejstvih in domnevnih vojnih zločinih, za katere je uradnik dejal, da so pogovore z Moskvo v kratkem naredili neprimerne za ukrajinsko javnost«.
Toda Zelenski je tudi opozoril, da za pogovori o pogajanjih "Rusija zdaj išče kratko premirje, predah, da si povrne moč". Naslavljanje Mednarodnem varnostnem forumu v Halifaxu 18. novembra je Zelenksy dodal: »Nekdo lahko [prekinitev ognja] označi za konec vojne. Toda takšen odlog bo samo poslabšal položaj.«
"Nemoralni kompromisi bodo vodili le v novo kri," je nadaljeval in opozoril, da je "pošten mir" mogoče doseči le s "popolnim uničenjem ruske agresije".
Naslavljanje na vrhu G20 15. novembra je Zelensky predstavil ukrajinski predlog za mir: »Da bi osvobodili našo celotno ozemlje izpod [Rusije], se bomo morali še nekaj časa boriti … Vendar, če bo zmaga v vsakem primeru naša — in mi prepričani v to – ali potem ne bi morali poskusiti uveljaviti naše formule za mir, da bi rešili na tisoče življenj in zaščitili svet pred nadaljnjimi destabilizacijami?«
Formula Zelenskega temelji na načrtu v desetih točkah, ki obravnava: sevalno in jedrsko varnost; prehranska varnost; energetska varnost; izpustitev vseh zapornikov in deportiranih oseb; izvajanje Ustanovne listine Združenih narodov ter ponovna vzpostavitev ozemeljske celovitosti in svetovnega reda Ukrajine; umik ruskih čet in prekinitev sovražnosti; ponovna vzpostavitev pravičnosti; boj proti ekocidu; preprečevanje stopnjevanja; in potrditev konca vojne.
Zelenski je dejal, da morajo biti pogajanja "javna, ne v zakulisju" in da se "ta agresivna ruska vojna [mora] končati pravično in na podlagi Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava".
"Če bo Rusija nasprotovala naši mirovni formuli, boste videli, da hoče le vojno."
ukrajinski socialisti
V članek objavljeno na spletni strani ukrajinske socialistične skupine Socialno gibanje, sta Denys Bondar in Zakhar Popovych predstavila pogled svoje organizacije na možnosti za mirovna pogajanja.
»Vse vojne se seveda končajo s pogajanji. Ukrajina je vedno jasno poudarjala, da nima namena vkorakati v Moskvo in izsiliti popolno in brezpogojno predajo.«
Opažajo pa, da »v ukrajinski družbi obstaja konsenz, da je za dosego miru treba izgnati rusko vojsko iz države (z uničenjem, če je to mogoče) in 'demilitarizirati' Rusko federacijo, vsaj dokler ne more več več granatiraj mirna ukrajinska mesta in nas izsiljuje z odvzemom elektrike, vode in ogrevanja ...«
Poleg tega dodajajo, da je število tistih, ki nasprotujejo "nekaterim ozemeljskim koncesijam zaradi miru", naraslo na 87 % prebivalstva, pri čemer je "velika večina anketirancev v vseh regijah Ukrajine" in "predstavniki vseh večjih etničnih in jezikovnih skupin" sodeč po nedavni anketi Kijevskega inštituta za sociologijo.
"Tisti ljudje v ZDA, Evropi in svetu, ki resnično želijo začetek mirovnih pogajanj, morajo zahtevati najmanj takojšnjo ustavitev uničenja ukrajinske kritične infrastrukture z ruskimi raketami in ponovno vzpostavitev normalne oskrbe prebivalstva z elektriko in toploto. …
»Namesto da izgubljamo čas z govorjenjem o tem, v kaj mora svet prepričati Zelenskega, bi bilo bolje, da najprej prepričamo svetovne vlade, da prenehajo kupovati rusko nafto in plin ter Ukrajini zagotovijo sisteme protiraketne obrambe in vsaj nekaj tisoč industrijskih transformatorjev. vzpostaviti normalno oskrbo z elektriko, vodo in toploto…”
»Ni mogoče izključiti, da bi Ukrajinci morda pristali na nekatera pogajanja, če bi Rusi javno ponudili razpravo o mirovnem načrtu, ki bi vključeval umik ruskih vojakov iz Ukrajine in možnost ponovne vzpostavitve ozemeljske celovitosti države.
»Toda trenutno ni izražen noben predlog, ki bi vključeval umik ruskih vojakov. De facto, Rusi 'ponujajo pogajanja' le o prekinitvi ukrajinske protiofenzive, dokler ne zberejo sil…”
Če povzemajo stališča večine Ukrajincev, pišejo: »Ni gotovo, da ruske oblasti sploh razumejo, da Zelenski ne more preprosto podpisati, kar hoče, in da niti Biden ne more prisiliti Zelenskega v podpis sporazuma, ki ga večina ne bo odobrila. Ukrajinci…
»Ukrajinci si želijo miru, ne pa še enega 'premirja', ki bo trajalo do naslednje invazije. Kampanja za mir dejansko poteka celo v osrednjih ukrajinskih medijih, vendar zaupanje v mirovna pogajanja in trajen mir nista mogoča brez javne razprave o njegovih pogojih.
»Glavni urednik ukrajinskega Pravda, Sevgil Musaeva, Ukrajinka krimskotatarskega porekla – kljub temu, kaj odložitev krimskega vprašanja pomeni zanjo osebno – ne zavrača pogajanj, ampak poziva k javnemu oblikovanju pravičnih mirovnih pogojev, kajti če »ukrajinska družba ne čuti pravičnosti, ne more dogovori so že na začetku obsojeni na propad"
»Mi, ukrajinski socialisti, moramo sedaj skrbno paziti, da nihče ne pozabi, da morajo biti mirovna pogajanja javna in samo javna ter samo pod pogoji, sprejemljivimi za Ukrajince. Samo tako lahko računamo na pravičen in trajen mir.«
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate