Venezuela je Združene države in Evropsko unijo obtožila hinavščine, potem ko sta obe organi kritizirali južnoameriško državo zaradi deportacije več kot 1000 Kolumbijcev brez dokumentov v zatiranju tihotapljenja na meji prejšnji teden.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je zaprl mejo s Kolumbijo, potem ko so bili trije venezuelski vojaki ranjeni v domnevnem paravojaškem napadu 19. avgusta, zaradi česar je južnoameriški voditelj naknadno razglasil 60-dnevno izredno stanje v zvezni državi Tachira, kjer se je zgodil incident.
Namesto izrednega stanja – podobnega izrednemu stanju, vendar brez preklica človekovih pravic – je bilo v Tachiro napotenih več kot 2000 venezuelskih vojakov, da bi razbili obsežne podzemne tihotapske mreže ter zaustavili trgovino z ljudmi in spolne odnose. izkoriščanje mladoletnikov. Doslej so aretirali na stotine posameznikov.
V okviru racij so vojaki zasegli 1,097 Kolumbijcev brez dokumentov, domnevno povezanih s tihotapljenjem, ki so jih z avtobusi prepeljali iz države in deportirali. Po podatkih Združenih narodov je tudi 7,162 Kolumbijcev prostovoljno zapustilo svoje domove v Tachiri zaradi strahu pred deportacijo ali aretacijo, zaradi česar je župan kolumbijskega obmejnega mesta Cucuta razglasil izredne razmere in sprostil sredstva za zadovoljevanje osnovnih potreb prihajajočih državljanov.
Izjava ameriškega zunanjega ministrstva je Venezueli priznala pravico, da brani svoje meje, hkrati pa je Madurovo administracijo grajala zaradi deportacij.
"Deportacije bi morale potekati v skladu z mednarodnim pravom, ob spoštovanju človekovih pravic vseh vpletenih in v sodelovanju z državo sprejemnico," je dejal tiskovni predstavnik John Kirby in dodal, da kolumbijskih "beguncev s priznanimi pomisleki glede zaščite ne bi smeli izgnati."
Venezuelska zunanja ministrica Delcy Rodriguez je včeraj prek Twitterja ostro napadla ameriškega državnika in Washington obtožila vmešavanja v zadeve države.
"Venezuela je ena redkih mednarodno priznanih držav po politiki priseljevanja, ki globoko spoštuje človekove pravice," je dejala.
Združeni narodi so od takrat potrdili, da noben od 173,600 Kolumbijcev s statusom begunca ni bil deportiran iz Venezuele.
Nedavni dogodki so tudi Evropsko unijo spodbudili, da je podala izjavo o "nasilju" v zvezi z množično deportacijo.
Venezuelsko zunanje ministrstvo je danes zjutraj objavilo oster odziv.
»Izjave teh evropskih birokratov, ki nimajo nobene morale ali avtoritete, da bi se vmešavali v dvostranska vprašanja, ki jih ne zadevajo, skrivajo milo rečeno dvojna merila, ker prihajajo od tistih, ki so povzročili gromozanske človeške tragedije v Sredozemskem morju, ki izhajajo iz vojaškega posredovanja in terorističnega nasilja na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Afriki,« se glasi uradni dokument.
"Preden poskušate vladati svetu in dajati navodila suverenim državam, vas vabimo, da obravnavate humanitarno krizo, ki je nastala v [teh regijah]," dodaja izjava.
Medtem so regionalni bloki, kot sta Organizacija ameriških držav (OAS) in Zveza južnoameriških narodov (UNASUR), pokazali podobno zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na meji, zlasti po tem, ko sta obe državi v četrtek odpoklicali svoje veleposlanike na posvetovanje.
Nekdanji kolumbijski predsednik in sedanji vodja UNASUR Ernesto Samper je priznal prizadevanja venezuelske vlade za izkoreninjenje avtentične paravojaške prisotnosti v regiji, hkrati pa zahteval konec deportacij.
Tako OAS kot UNASUR si nujno prizadevata za načrtovanje konferenc za obravnavo tega vprašanja, čeprav je slednji odstopil in počakal, da se zunanji minister Rodriguez vrne z diplomatskega potovanja na Kitajsko.
Brez novih deportacij
V nedeljo je venezuelski podpredsednik Jorge Arreaza dejal, da v zadnjih štirih dneh ni bilo nobene nadaljnje deportacije Kolumbijcev.
Oblasti zdaj analizirajo vsak primer posebej, da bi se izognile ločevanju družin, je dodal Arreaza, hkrati pa napovedal zavezanost države izboljšanju socialno-ekonomskih razmer za obmejne skupnosti.
Podpredsednik osebno nadzoruje operacijo v Tachiri in je kolumbijske oblasti večkrat prosil za podporo v boju proti kriminalnim mrežam v regiji.
Medtem je kolumbijska vlada danes zjutraj sporočila, da bo podelila državljanstvo tistim venezuelskim zakoncem deportiranih.
Nedavna anketa, ki jo je izvedlo venezuelsko podjetje Hinterlaces, kaže, da 59 % Venezuelcev podpira zaprtje meje.
Po uradnih podatkih se je čez mejo pretihotapilo 40 % venezuelske hrane in blaga ter 45,000 sodčkov nafte dnevno.
Odkar je predsednik Maduro 21. avgusta razglasil izredno stanje, je bilo v regiji ujetih najmanj deset pripadnikov paravojaških enot, po vsej državi pa so bili identificirani in aretirani trije drugi voditelji paravojaških sil.
Vladni organi trdijo, da je v državi trenutno aktivnih skupno 30 paravojaških skupin.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate