Durban, Južna Afrika – Ko je v nedeljo zjutraj sonce vzšlo nad COP 17 v Južni Afriki, je bila Durbanska platforma odobrena. Čeprav Durbanska platforma ni pravno zavezujoč sporazum, določa, da je treba do leta 2015 sprejeti nov protokol, ki bo začel veljati do leta 2020.
V nasprotju s Kjotskim protokolom, ki breme zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (ghg) nalaga industrializiranim državam, saj so zgodovinsko odgovorne za njihovo proizvodnjo, Durbanska platforma navaja, da so razvili in
države v razvoju se morajo združiti, da prevzamejo odgovornost za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Pogajanja UNFCCC poskušajo doseči tri cilje: 1. določiti zaveze glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (ghg); 2. zagotoviti financiranje in tehnologijo iz razvitih držav za države v razvoju, da bi jim pomagali pri prilagajanju podnebnim spremembam; in 3. Odločitev o metodi spremljanja, poročanja in preverjanja (MRV) dogovorjenih ciljev.
Čeprav Durbansko platformo mnogi hvalijo kot velik dosežek, saj združuje vse narode – vključno z ZDA, Kitajsko in Indijo, ki so si v zadnjih letih na pogajanjih nasprotovali –, ni prepričala vseh.
Prvič, Durbanska platforma ni pravno zavezujoča. Drugič, številne nevladne organizacije navajajo, da večina vsebine sporazuma manjka in da so bile odločitve o njem odložene, medtem ko emisije še naprej naraščajo in učinki podnebnih sprememb še naprej prizadenejo tiste, ki jih najmanj zmorejo obravnavati.
Na primer, količina zmanjšanja emisij – katere države, koliko in do kdaj – ostaja odprta. Kjotski protokol želi preprečiti dvig temperature nad 2 stopinji Celzija (3.6 Fahrenheita). Znanstvena skupnost se na splošno strinja, da temperatura
povišanje nad 2 stopinji Celzija bi povzročilo nepopravljive posledice podnebnih sprememb.
In čeprav je bila dogovorjena splošna vsota financiranja 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020 za financiranje prenosa tehnologije iz razvitih držav v države v razvoju, ostaja nejasno, koliko bo vsaka država prispevala in do kdaj.
Poleg tega, čeprav je bilo odločeno, da bodo ZN – in ne Globalni okoljski sklad, kot sta si želeli ZDA in EU – nadzorovali sredstva, ostajajo podrobnosti o tem, kdo jih bo nadzoroval, nejasne.
Durbanska platforma predlaga, da se prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola, ki ga je podpisalo 37 razvitih držav in se razteza do leta 2012, podaljša po letu 2012. Vendar ostaja nejasno, ali bi se podaljšalo do leta 2017 ali do leta 2020. Ta odločitev bo narejen naslednje leto.
Pogajali so in odločili, da mora imeti sporazum "pravno veljavo". Še vedno je treba ugotoviti, kaj točno to pomeni.
Upoštevajte vrzel
Do leta 2020 bi države zmanjševale emisije na podlagi lastnih nacionalnih obljub, ki so prostovoljne in niso pravno zavezujoče.
Tukaj je težava: glede na poročilo o vrzeli v emisijah Programa Združenih narodov (UNEP), ki je bilo objavljeno lansko jesen, so prostovoljne obljube razvitih držav privedle do povečanja in ne zmanjšanja ravni toplogrednih plinov.
emisije. http://www.unep.org/publications/ebooks/emissionsgapreport/
V naslednjem poročilu, objavljenem prejšnji mesec, je UNEP orisal, kako premostiti vrzel v emisijah, da bi dvig temperature ohranili na ciljni dve stopinji Celzija. http://www.unep.org/publications/ebooks/bridgingemissionsgap/
Poleg tega, da vprašanje prostovoljnega zmanjšanja emisij ni dovolj – o tem vprašanju glejte tudi Climate Action Tracker,
http://climateactiontracker.org/news/116/Durban-Agreements-a-step-towards-a-global-agreement-but-risk-of-exceeding-3C-warming-remains-scientists.html
Leto 2020 je bilo ogorčeno kot leto, do katerega bo dosežen nov dogovor.
Prejšnji mesec je Mednarodna agencija za energijo (IEA) opozorila, da bo planet tvegal nepopravljive podnebne spremembe, če se bodo trenutni trendi izpustov nadaljevali in ne bodo obvladali do leta 2017.
Zato morajo emisije do leta 2020 doseči vrh – ne pa jih začeti obvladovati.
Smo na poti v nikamor: odziv nevladnih organizacij
Zaradi dejstva, da so ta glavna vprašanja ostala neodgovorjena in odložena, so bile nevladne organizacije zelo kritične do durbanske platforme.
"Odlašanje resničnih ukrepov do leta 2020 je zločin svetovnih razsežnosti," je dejal Nnimmo Bassey, predsednik organizacije Friends of the Earth International. "Dvig globalnih temperatur za 4 stopinje Celzija, dovoljen po tem načrtu, je smrtna obsodba za Afriko, majhne otoške države ter revne in ranljive po vsem svetu. Ta vrh je okrepil podnebni apartheid, s katerim ima 1 % najbogatejših na svetu odločil, da je sprejemljivo žrtvovati 99 %."
Po mnenju Pabla Solona, nekdanjega vodilnega podnebnega pogajalca za Bolivijo, "je napačno reči,
drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola je bilo sprejeto v Durbanu. Dejanska odločitev je bila samo preložena na naslednjo konferenco pogodbenic, brez zavez bogatih držav glede zmanjšanja emisij. To pomeni, da bo Kjotski protokol vzdrževal življenje, dokler ga ne bo nadomestil nov sporazum, ki bo še šibkejši.«
"Kar nekateri vidijo kot neukrepanje, je v resnici dokaz očitnega neuspeha našega sedanjega gospodarskega sistema pri reševanju gospodarskih, socialnih ali okoljskih kriz," je dejala Janet Redman iz Washingtonskega inštituta za politične študije. »Banke, ki so povzročile finančno
krize zdaj ustvarjajo bogate dobičke s špekulacijami o prihodnosti našega planeta. Finančni sektor, potisnjen v kot, išče izhod z razvojem vedno novih surovin, da bi podprl propadli sistem."
Ameriški obstrukcionizem
Kot v prejšnjih letih se je na letošnjem COP očitno izkazalo obstrukcionizem ZDA.
http://www.huffingtonpost.com/kumi-naidoo/obama-get-your-climate-th_b_1131456.html
Novo je bilo to, da so o tem poročali osrednji mediji in to v tolikšni meri, da se je vodilni ameriški podnebni pogajalec Todd Stern čutil dolžnega o tem spregovoriti na tiskovni konferenci.
Dodaten pritisk je prišel s strani Abigail Borah, 21-letne študentke Middlebury Collegea, ki je v četrtek motila izjavo g. Sterna 194 državam na vrhu ZN.
Borah, ki se je udeležil pogajanj ZN v okviru Mednarodnega mladinskega podnebnega gibanja, je izjavil: "Govorim v imenu Združenih držav Amerike, ker moji pogajalci ne morejo. Obstrukcionistični kongres je predolgo oviral pravico in odlašal z ambicijami. Jaz sem bojim se za svojo prihodnost. 2020 je prepozno za čakanje."
Ko je obravnaval obtožbe, je Stern izjavil: "To sem slišal od povsod, od ministrov do novinarskih poročil do zelo iskrene in strastne mlade ženske, ki je bila v dvorani, ko sem dajal svoje pripombe." Kljub obilici izjav, ki mu očitajo obstrukcionizem,
je obtožbe zanikal.
Vendar se je zdelo, da ima pritisk učinek. Na tiskovni konferenci v četrtek popoldne je Stern izrazil svojo podporo načrtu EU in izjavil: "Če dobimo načrt, h kateremu so zahtevale države – h kateremu je pozvala EU, ki ga podpirajo ZDA – smo močno
zavezan … da bom napredoval pri tem."
Vendar pa je Stern odstopil, potem ko je tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Emily Cain isti dan objavila izjavo, v kateri je pojasnila, da ZDA ne bodo podpisale
k "pravno zavezujoči" pogodbi: "Todd Stern je na svoji današnji tiskovni konferenci dejal, da bi lahko Združene države podprle proces pogajanj o novem podnebnem sporazumu. Ni rekel, da Združene države podpirajo pravno zavezujoč sporazum."
V svojih zaključnih besedah na predsednikovem plenarnem zasedanju se je Stern izogibal besedam "pravno zavezujoč", "pogodba" ali sporazum" in namesto tega dejal, da ima časovni načrt, ki ga predlaga Evropa, "potencial, da postane [pavza] zgodovinski dokument."
Michael Dorsey, profesor znanosti o okolju na kolidžu Dartmouth, je dejal: "Pomanjkanje vizije iz ZDA je osupljivo." "Če kdo pozna znanost nazaj in naprej," je nadaljeval Dorsey, "je to [podnebni pogajalec] Jonathan [Pershing]. Zato je zanj nevarno, da to preloži na leto 2015. In nevarno je izstopiti iz diplomatskega oddelka."
Namestnik posebnega oddelka za podnebne spremembe Jonathan Pershing, drugi po Sternu, je bil pred prihodom na State Department direktor oddelka za podnebje, energijo in onesnaževanje na Inštitutu za svetovne vire (WRI). "Pershing," je rekel Dorsey, "pozna znanost
dobro in ve, katero igro rulete igra. To je diplomatsko prepir.
"Statistika ZN pravi, da bomo videli 150 do 200 milijonov podnebnih beguncev," je dejal Dorsey. "Ko imate takšne podatke vnaprej, ko imate podatke za dejstvom, ko poznate resničnost znanosti, na čem to temelji, bi to moralo povzročiti alarm."
Civilna družba: "Vedno se zdi nemogoče, dokler ni končano"
Civilna družba, utrujena od zamud pri teh letnih pogajanjih, ne popušča. Poleg prekinitve Sternovega nagovora je v sredo šest Kanadčanov vstalo in obrnilo hrbet kanadskemu ministru za okolje Petru Kentu, ko je nagovoril UNFCCC.
V četrtek je imela Anjali Appaduria, študentka na College of the Atlantic v Mainu in članica mladinske delegacije, jedrnat govor, ki je povzel znanost o globalnem segrevanju in statusu pogajanj UNFCCC.
http://www.youtube.com/watch?v=Ko3e6G_7GY4
http://www.commondreams.org/view/2011/12/10-0
Na začetku je izjavila: »Govorim v imenu več kot polovice svetovnega prebivalstva. Smo tiha večina … Dali ste nam sedež za mizo. Toda naši interesi niso zastopani. Kaj je potrebno, da dobimo delež v tej igri? Lobisti? Korporacijski vpliv? Denar?"
"Vse moje življenje se pogajaš. V tem času nisi uspel izpolniti obljub, zgrešil si cilje."
"Toda vse to ste že slišali. Smo v Afriki, kjer živijo skupnosti na fronti podnebnih sprememb. Najrevnejše države na svetu potrebujejo sredstva za prilagajanje. Zdaj. Afriški rog … jo je potreboval včeraj. Toda leta 2012 nastaja naš Zeleni podnebni sklad
ostane prazen."
"Mednarodna agencija za energijo nam pravi, da imamo pet let, dokler se ne zapre okno, da se izognemo nepopravljivim posledicam podnebnih sprememb. Znanost nam pravi, da imamo največ pet let. Pravite, dajte nam deset. Najbolj ostra izdaja odgovornosti vaše generacije za naše je, da vi temu rečete ambicija."
Appaduria je ob citiranju Nelsona Mandele dejal: "Vedno se zdi nemogoče, dokler ni končano."
Naslednja konferenca pogodbenic 18 bo predvidoma potekala v Katarju od 26. novembra do 7. decembra 2012.
Tina Gerhardt je neodvisna novinarka in akademikinja, ki pokriva mednarodno podnebje
pogajanja, domača energetska politika in povezani neposredni ukrepi. Njeno delo je bilo objavljeno v Alternetu, Earth Island Journalu, Gristu, In These Times, The Nation in Progressive. Nastopila je v oddaji Laure Flanders na GRIT tv; KPFA's Against the Grain, KPFK's Sojourner Truth in WBAI's Wake Up Call; in projekt Nacionalni radio.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate