(Revidirano, 22. september 2001) Spodnji seznam predstavlja nekatere specifične incidente ameriške politike na Bližnjem vzhodu. Seznam zmanjšuje zamere do Združenih držav v regiji, ker izključuje bolj splošne dolgoletne politike, kot je podpora ZDA avtoritarnim režimom (oboroževanje Savdske Arabije, urjenje tajne policije v Iranu pod šahom, zagotavljanje orožja in pomoči Turčiji kot neusmiljeno je napadal kurdske vasi itd.). Seznam tudi izključuje številne akcije Izraela, v katere so posredno vpletene ZDA zaradi svoje vojaške, diplomatske in gospodarske podpore Izraelu.
Ni znano, ali je katera od teh zamer dejansko motivirala tiste, ki so organizirali grozljive in popolnoma neupravičene napade 11. septembra. Toda zamere so zagotovo pripomogle k ustvarjanju okolja, ki rojeva protiameriški terorizem.
1948: Ustanovljen Izrael. ZDA zavračajo pritisk na Izrael, da bi izgnanim Palestincem omogočil vrnitev.
1949: CIA podpre vojaški udar, s katerim je odstavljena izvoljena vlada Sirije.
1953: CIA pomaga strmoglaviti demokratično izvoljeno vlado Mosadeka v Iranu (ki je nacionalizirala britansko naftno družbo), kar je vodilo v četrt stoletja represivne in diktatorske vladavine šaha Mohameda Reze Pahlevija.
1956: ZDA prekinejo obljubljeno financiranje Asuanskega jezu v Egiptu, potem ko je Egipt prejel orožje vzhodnega bloka.
1956: Izrael, Velika Britanija in Francija napadejo Egipt. ZDA ne podpirajo invazije, vendar vpletenost njihovih zaveznikov v Natu močno zmanjšuje ugled Washingtona v regiji.
1958: Ameriške enote se izkrcajo v Libanonu, da bi ohranile "stabilnost".
zgodnja 1960: ZDA neuspešno poskušajo atentat na iraškega voditelja Abdula Karima Qassima.
1963: ZDA so poročale, da so iraški stranki Ba'ath (kmalu jo bo vodil Sadam Husein) izdale imena komunistov, ki naj bi jih umorili, kar so odločno storili.
1967 : ZDA blokirajo kakršna koli prizadevanja Varnostnega sveta za uveljavitev Resolucije VS 242, ki poziva k umiku Izraela z ozemelj, zasedenih v vojni leta 1967.
1970: državljanska vojna med Jordanijo in PLO. Izrael in ZDA se pripravljajo na posredovanje na strani Jordanije, če Sirija podpre PLO.
1972: ZDA blokirajo prizadevanja egiptovskega voditelja Anwarja Sadata za mirovni sporazum z Izraelom.
1973: Z letalom prepeljana ameriška vojaška pomoč omogoča Izraelu, da obrne tok vojne s Sirijo in Egiptom.
1973-75: ZDA podpirajo kurdske upornike v Iraku. Ko Iran leta 1975 doseže sporazum z Irakom in zapre mejo, Irak pobije Kurde, ZDA pa jim odrečejo zatočišče. Kissinger na skrivaj pojasnjuje, da "tajnega delovanja ne smemo zamenjevati z misijonarskim delom."
1975: ZDA dajo veto na resolucijo Varnostnega sveta, ki obsoja izraelske napade na palestinska begunska taborišča v Libanonu.
1978-79: Iranci začnejo demonstracije proti šahu. ZDA povedo Shahu, da ga podpirajo "brez zadržkov" in ga pozivajo, naj ukrepa odločno. ZDA do zadnjega trenutka poskušajo organizirati vojaški udar, da bi rešile šaha, vendar neuspešno.
1979-88: ZDA začnejo s tajno pomočjo mudžahidom v Afganistanu šest mesecev pred sovjetsko invazijo decembra 1979. V naslednjem desetletju ZDA zagotovijo usposabljanje in več kot 3 milijarde dolarjev orožja in pomoči.
1980-88: iransko-iraška vojna. Ko Irak napade Iran, ZDA nasprotujejo kakršnim koli ukrepom Varnostnega sveta za obsodbo invazije. ZDA kmalu črtajo Irak s svojega seznama držav, ki podpirajo terorizem, in dovolijo, da se ameriški orožje prenaša v Irak. Hkrati ZDA dovolijo Izraelu dobavo orožja Iranu in leta 1985 so ZDA neposredno (čeprav na skrivaj) zagotovile orožje Iranu. ZDA zagotavljajo obveščevalne informacije Iraku. Irak uporabi kemično orožje leta 1984; ZDA obnovile diplomatske odnose z Irakom. 1987 ZDA pošljejo svojo mornarico v Perzijski zaliv in se postavijo na stran Iraka; preveč agresivna ameriška ladja sestreli iransko civilno letalo in ubije 290 ljudi.
1981, 1986: ZDA izvajajo vojaške manevre ob libijski obali v vodah, ki si jih lasti Libija, z jasnim namenom izzvati Gadafija. Leta 1981 libijsko letalo izstreli raketo in dve libijski letali sta sestreljeni. Leta 1986 Libija izstreli rakete, ki pristanejo daleč od katere koli tarče, ZDA pa napadejo libijske patruljne čolne in ubijejo 72 ljudi ter obalne naprave. Ko v berlinskem nočnem klubu eksplodira bomba, ki ubije dva Američana, ZDA obtožijo, da za tem stoji Gadafi (morda res) in izvedejo velike bombne napade v Libiji, pri čemer ubijejo na desetine civilistov, vključno s Gadafijevo posvojeno hčerko.
1982: ZDA dajo "zeleno luč" izraelski invaziji na Libanon, pri čemer je bilo ubitih približno 17 tisoč civilistov. ZDA se ne bodo sklicevale na svoje zakone, ki prepovedujejo izraelsko uporabo ameriškega orožja, razen v samoobrambi. ZDA so vložile veto na več resolucij Varnostnega sveta, ki obsojajo invazijo.
1983: ameriške enote poslane v Libanon kot del večnacionalnih mirovnih sil; posredovati na eni strani državljanske vojne, vključno z bombardiranjem USS New Jersey. Umik po samomorilskem bombnem napadu na vojašnice marinatov.
1984: Uporniki v Afganistanu, ki jih podpirajo ZDA, streljajo na civilno letalo.
1987-92: Izrael je uporabil ameriško orožje za zatiranje prve palestinske intifade. ZDA so dale veto na pet resolucij Varnostnega sveta, ki obsojajo izraelsko zatiranje.
1988: Sadam Husein pobije na tisoče svojega kurdskega prebivalstva in proti njim uporabi kemično orožje. ZDA krepijo svoje gospodarske vezi z Irakom.
1988: ZDA vložijo veto na 3 resolucije Varnostnega sveta, ki obsojajo nadaljnjo izraelsko okupacijo in represijo v Libanonu.
1990-91: ZDA zavračajo kakršno koli diplomatsko rešitev iraške invazije na Kuvajt (na primer zavračanje vsakršnega poskusa povezovanja dveh regionalnih okupacij, Kuvajta in Palestine). ZDA vodijo mednarodno koalicijo v vojni proti Iraku. Ciljana civilna infrastruktura. Za spodbujanje "stabilnosti" ZDA nočejo pomagati povojnim uporom šiitov na jugu in Kurdov na severu, upornikom onemogočajo dostop do zajetega iraškega orožja in nočejo prepovedati letov iraških helikopterjev.
1991: Iraku so uvedene uničujoče gospodarske sankcije. ZDA in Velika Britanija blokirata vse poskuse njihove odprave. Umre na stotine tisočev. Čeprav je Varnostni svet izjavil, da bodo sankcije odpravljene, ko bodo končali programe Sadama Huseina za razvoj orožja za množično uničevanje, Washington daje vedeti, da bodo sankcije veljale, dokler bo Sadam na oblasti. Sankcije namreč krepijo Sadamov položaj. Na vprašanje o grozljivih človeških posledicah sankcij Madeleine Albright (ameriška veleposlanica pri ZN in kasneje državna sekretarka) izjavi, da je "cena vredna."
1993 : ZDA izstrelijo raketni napad na Irak in trdijo, da so se samoobranile pred domnevnim poskusom atentata na nekdanjega predsednika Busha dva meseca prej.
1998: ZDA in Združeno kraljestvo bombardirata Irak zaradi vprašanja inšpekcijskih pregledov orožja, čeprav se Varnostni svet ravno takrat sestaja in razpravlja o tej zadevi.
1998: ZDA uničijo tovarno, v kateri so proizvedli polovico sudanske farmacevtske ponudbe, kot povračilne ukrepe za napade na ameriška veleposlaništva v Tanzaniji in Keniji ter da je bila ta tovarna vpletena v kemično vojno. ZDA pozneje priznavajo pomanjkanje dokazov za obtožbo o kemičnem vojskovanju.
2000-: Izrael uporabi orožje ZDA, da bi zadušil palestinsko vstajo in pri tem ubil na stotine civilistov.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate