»To so zgodbe, ki bodo še leta prihajale iz ruševin Faludže. Ne, že več generacij ...« (Dahr Jamail, neodvisni novinar v Iraku)
Močno pogojena občutljivost
Zahodni novinarji tradicionalno dajejo velik poudarek nasilnim dejanjem, ki jih zagrešijo uradni sovražniki Zahoda, medtem ko rahlo mimo odgovornosti Zahoda za pogosto veliko bolj ekstremno nasilje. Kot je zapisal Robert Fisk:
»Včerajšnje grozodejstva – pokol v šoli v Beslanu, bombni napadi na Baliju, zločini proti človečnosti 11. septembra 2001, usmrtitve s plinom v Halabji – nas lahko še vedno navdajajo z grozo in usmiljenjem, čeprav je ta občutljivost močno pogojena z naravo storilcev. . V času, ko je vojna postala politična možnost in ne zadnja možnost, kjer je njeno legitimnost in ne njeno moralo mogoče povzeti na list papirja A4, se raje osredotočamo na trpljenje, ki so ga povzročili 'oni', namesto na 'mi '." (Fisk, "Ko jok za verskimi mučeniki vodi do križanja nedolžnih", The Independent, 26. marec 2005)
Nasprotno pa je novinar Dahr Jamail nedavno intervjuval iraškega zdravnika iz Faludže, ki opisuje grozodejstva, ki so jih zagrešile ameriške sile med napadom na to mesto novembra lani. Zdravnik, ki je zdaj begunec v Jordaniji in govori pod pogojem anonimnosti, vztraja, da je njegovo pričanje podprto z video in fotografskimi dokazi.
Po besedah zdravnika so ameriške sile v drugem tednu napada »napovedale, da morajo vse družine zapustiti svoje domove in se z belo zastavo srečati na križišču na ulici. Dali so jim 72 ur, da odidejo, po tem pa bi jih imeli za sovražnika. To zgodbo smo dokumentirali z videom – 12-članska družina, vključno s sorodnikom in njegovim najstarejšim otrokom, ki je imel 7 let. Slišali so to navodilo, zato so odšli z vso hrano in denarjem, ki so ga lahko nosili, ter belimi zastavami. Ko so prišli do križišča, kjer so se kopičile družine, so slišali nekoga, ki je kričal 'Takoj!' v angleščini in povsod se je začelo streljanje.« (Jamail, 'Zgodbe iz Faludže', 8. februar 2005, http://dahrjamailiraq.com/weblog/archives/dispatches/000196.php)
Preživeli očividec je zdravniku povedal, da so vsi v družini nosili bele zastave, kot je bilo ukazano. Kljub temu je priča opazovala, kako so ostrostrelci ustrelili njegovo mamo v glavo in očeta v srce. Ustreljeni sta bili tudi njegovi dve teti, njegov brat pa je bil ustreljen v vrat. Preživeli je izjavil, da je bil tudi on, ko se je dvignil s tal in zavpil na pomoč, ustreljen v bok. Zdravnik je nadaljeval: »Čez nekaj ur je dvignil roko za pomoč in ustrelili so mu roko. Tako je čez nekaj časa dvignil roko in ustrelili so ga.«
Šestletni deček je stal nad trupli svojih staršev in jokal in tudi on je bil ustreljen.
"Vsakdo, ki se je dvignil, je bil ustreljen," je dejal zdravnik in dodal, da ima fotografije mrtvih in tudi strelnih ran preživelih.
Grozni računi – nekaj vprašanj za BBC
15. februarja je Media Lens stopil v stik z BBC-jevo direktorico novic Helen Boaden in jo vprašal, ali BBC preiskuje te posebne obtožbe o ameriških grozodejstvih. Njen odgovor je prišel preko tiskovnega predstavnika BBC:
"Vodenje koalicijskih sil je bilo obširno preučeno v programih BBC, in če bo upravičeno, bo tako tudi v prihodnje." (E-pošta tiskovnega urada BBC, 23. februar 2005)
V nadaljnjem vprašanju, poslanem 25. februarja, smo vprašali, kateri programi BBC so obravnavali ravnanje "koalicijskih" sil v Faludži, vključno z zgornjimi dokazi o vojnih zločinih. Naš e-poštni naslov je bil prezrt.
Medtem so se še naprej pojavljali novi dokazi o vojnih zločinih ZDA. Aljazeera je 3. marca poročala:
»Dr. Khalid ash-Shaykhli, uradnik na iraškem zdravstvenem ministrstvu, je dejal, da je ameriška vojska med svojo smrtonosno ofenzivo v mestu Fallujah uporabila mednarodno prepovedano orožje.
Uradnik je poročal o dokazih, da so ameriške sile "uporabile ... snovi, vključno z iperitom, živčnim plinom in drugimi gorečimi kemikalijami v svojih napadih v mestu, ki ga je razdejala vojna."
Prebivalci Faludže so opisali, kako so v mestu videli "stopljena" trupla, kar kaže na uporabo napalma, smrtonosnega koktajla polistirena in reaktivnega goriva, ki sežge človeško telo. ('ZDA uporabile prepovedano orožje v Faludži – ministrstvo za zdravje', 3. marec 2005, http://www.aljazeera.com/cgi-bin/news_service/middle_east_full_story.asp?service_id=7216)
Trditve so eno, toda ali je te obtožbe mogoče potrditi? Ameriški režiser dokumentarnih filmov Mark Manning se je nedavno vrnil iz Faludže, potem ko je beguncem dostavil medicinske pripomočke. Manningu je uspelo na skrivaj opraviti 25 ur videoposnetkov intervjujev z desetinami iraških očividcev – moških, žensk in otrok, ki so iz prve roke izkusili napad na Faludžo. Manning je v intervjuju za lokalni časopis v Združenih državah pripovedoval, kako je:
»… so povedali grozljive pripovedi o iraških materah, ubitih pred svojimi sinovi, bratih pred sestrami, vse v rokah ameriških vojakov. Slišal je tudi obtožbe o množičnih posilstvih civilistov s strani ameriških in iraških vojakov. Manning je dejal, da je slišal številna poročila o drugem obleganju Faludže, v katerih so opisane ameriške sile, ki so – v nasprotju z mednarodnimi pogodbami – uporabile napalm, kemično orožje, fosforne bombe in granate za razbijanje bunkerjev, prepojene z osiromašenim uranom. Uporaba katerega koli od teh proti civilistom je kršitev mednarodnega prava.« (Nick Welsh, 'Diving into Fallujah', Santa Barbara Independent, 17. marec 2005, http://www.independent.com/cover/Cover956.htm)
Pri Boadnu smo zahtevali, da pojasni, zakaj so BBC-jeve novice tako malo pozornosti namenile tem ponavljajočim se obtožbam o grozodejstvih ZDA ali dokazom o uporabi prepovedanega orožja v Faludži. Boaden je odgovoril:
Dragi David Cromwell,
Hvala za vaša zadnja e-poštna sporočila meni in mojim kolegom. Naš urad v Bagdadu in naš obrambni dopisnik sta seznanjena s posebnimi trditvami, na katere se sklicujete. Seveda je neodvisno preverjanje teh poročil bistvenega pomena – in kot veste, so naša gibanja v Iraku strogo omejena iz varnostnih razlogov. Vendar je Faludža stalna težava in naša ekipa v Bagdadu se nenehno pogovarja s stiki o tem, kaj se je tam zgodilo, in ocenjuje vse informacije, ki jih prejme. Naše ekipe za svetovne aktualne zadeve preučujejo tudi vrsto povezanih vprašanj.
Glede obtožbe, da so Američani med napadom na Faludžo uporabljali mednarodno prepovedano orožje, je eden od naših dopisnikov, ki je bil v "embedu" ameriških vojakov v Faludži, dejal, da ni videl nobenih dokazov o uporabi takšnega orožja in da jih nikoli ni bilo. omenjal jih je na zaupnih vojaških sestankih pred napadom, ki se jih je udeležil. Paul Wood tudi pravi: »Značaj spopadov, ki sem jih videl, je bilo krvavo, staromodno čiščenje hiš in zgradb ulico za ulico, blok za blokom, vrsta spopadov, ki se izvede z malo več kot M16 in peščico granate. Nima smisla uporabljati iperita, živčnih strupov, drugih kemičnih agentov ali jedrskih naprav – če citiram zgodbo Al Džazire – na tako majhnem prostoru, ki ga zasedajo tudi vaše lastne sile.
Američani so zagotovo imeli grozljivo orožje, kot je 155-milimetrsko topništvo ali tanki M1 A1 Abrams, in marince sem spraševal o uporabi tako močnega orožja na območju, kjer bi lahko bili še vedno civilisti. Toda ponavljam točko, ki so jo povedali moji uredniki, v mnogih tednih popolnega dostopa do vojaške operacije na vseh ravneh nismo videli uporabe prepovedanega orožja, njegove uporabe ali celo razprave. Zato ne moremo poročati o njihovi uporabi. Seveda ostajamo odprti in bomo vedno raziskali ter poročali o vseh trdnih dokazih, ki pridejo na dan. Lep pozdrav, Helen Boaden, direktorica BBC News (e-pošta Media Lens, 7. marec 2005)
Dva dni kasneje smo odgovorili:
Draga Helen Boaden,
Najlepša hvala za odgovor; to je zelo cenjeno. Vesel sem, ko slišim, da BBC odločno preiskuje vse več dokazov o grozodejstvih ZDA v Faludži.
Nekaj točk v zvezi z vašim odgovorom bi rad, da jih pojasnite, prosim. Pravite, da je imel BBC "popoln dostop do vojaške operacije, na vseh ravneh". Ali prosim utemeljite to trditev.
Drugič, svoj odgovor ste označili kot »zasebno, ni za objavo«. Kaj je v njem, za kar ne želite, da bi prišlo do pozornosti javnosti?
Veselim se vašega obiska kmalu.
najboljše želje,
David Cromwell (E-pošta, 9. marec 2005)
Boaden je odgovoril:
Hvala za vaše nadaljnje e-poštno sporočilo. Dopisovanje praviloma obravnavamo kot zasebno in skrbimo, da bi prišlo do izkrivljanja, če bi nas citirali izven konteksta. Če želite objaviti naše odgovore, obiščite tiskovno službo BBC.
V odgovor na vašo poizvedbo Paul Wood pravi, da popoln dostop pomeni, da mu nikoli niso preprečili, da bi šel na kateri koli sestanek, na katerega je prosil. Bil je nameščen na ravni bataljona, vendar se je na primer večkrat pojavil (in snemal) na polkovnikovem jutranjem sestanku z višjim štabom, kjer so bili izdani ukazi.
Paul pravi: »Najpomembneje je, da sem se udeležil tudi sestanka bataljona na predvečer bitke, na katerem so bili diapozitivi in mape z žigom »Strogo zaupno«.
»Na tem sestanku smo dobili popolnoma enake informacije kot častniki, ki bodo poveljevali marincem v bitki. Vedeli smo, kar so vedeli oni. Obstajale so neverjetno občutljive informacije, kot so najnovejši satelitski posnetki upornikov in destilirani »humint« ali človeški obveščevalni podatki, kakršni so bili, o gibanju in moči upornikov. Za nas so seveda veljala pravila embeda, ki so bila še posebej stroga glede operativne varnosti. To je pomenilo, da nisem mogel oddati v eter z načrtom bitke, preden se ta začne, ali se na kateri koli stopnji spuščati v podrobnosti o natančnih pravilih sodelovanja. Popoln dostop je pomenil tudi dostop na terenu, odhod s posameznimi patruljami, poslušanje ukazov, ko so bili izdani, in ogled, kako so bili izvedeni.«
Paul Wood meni, da če bi ameriška vojska nameravala uporabiti prepovedano orožje, bi morali biti vojaki vnaprej obveščeni. Na sestankih, ki se jih je udeležil, takega informiranja ni bilo. Paul poudarja, da je bistvo teh vrst prepovedanega orožja v tem, da ne ločujejo med prijateljskimi in sovražnimi silami. To pomeni, da se morate prepričati, da vaše enote vedo in da imajo potreben NBC komplet.
Paul pravi: »Videli bi Američane v polni NBC opremi, tako kot so bili, ko so se prebili do Bagdada marca 2003. Zato se mi preprosto ne zdi verjetno, da je bilo to orožje uporabljeno.«
Prepričljivo je, da se je Paul Wood sestal z ustreznimi strokovnjaki pri Human Rights Watch, ki so bili zelo strogi do ameriške vojske v zvezi z zlorabami v Iraku in Afganistanu. Paul jih je posebej vprašal o prepovedanem orožju v Faludži. Rekli so, da so slišali trditve, izvedli nekaj [sic] preiskav in niso našli nobenega dokaza, da je bilo takšno orožje uporabljeno. Prav tako se jim je zdela zamisel neverjetna zaradi razlogov, ki jih Paul navaja zgoraj. Prav tako pravi, da HRW ni videl nobenih dokazov o uporabi napalma - niti o jedrskem, kemičnem in biološkem orožju, kot trdita [sic] Al Jazeera in Media Lens.
Lep pozdrav, Helen Boaden, direktorica BBC News (e-pošta, 17. marec 2005)
Media Lens je nato odgovoril:
Najlepša hvala za vaše zadnje e-poštno sporočilo. Cenim, da ste si vzeli čas in trud, da ste ga poslali.
Vaš odgovor ne podpira vaše prejšnje trditve, da je BBC "imel popoln dostop do vojaške operacije na vseh ravneh". Opažam, da ste dejansko odstopili od te trditve glede na to, da navajate, da to preprosto pomeni, da Paulu Woodu »ni nikoli preprečil, da bi šel na kateri koli sestanek, na katerega je prosil.« To sploh ni isto. Poleg tega Wood pravi, da se je "udeležil sestankov bataljona na predvečer bitke". Kakšne dokaze ima, da je bil to +edini+ tak brifing?
Ali veste, da so ameriški marinci pravzaprav že priznali, da so uporabili nadgrajeno različico napalma? (Andrew Buncombe, 'ZDA priznavajo, da so v Iraku uporabile napalmove bombe', The Independent v nedeljo, 10. avgusta 2003). Nadgrajeno orožje, ki namesto bencina uporablja kerozin, je bilo uporabljeno, ko je bilo na desetine napalmovih bomb odvrženih blizu mostov čez Sadamov kanal in reko Tigris južno od Bagdada. Kot je poročal Andrew Buncombe v Independentu on Sunday:
»Napalmirali smo oba pristopa do mostu,« je povedal polkovnik James Alles, poveljnik 11. skupine mornariškega letalstva. »Na žalost so bili tam ljudje … lahko ste jih videli na posnetku v pilotski kabini. Bili so iraški vojaki. To ni dober način za smrt. Generali obožujejo napalm. Ima velik psihološki učinek.”
Prav tako se boste zavedali, da je BBC Worldwide Monitoring pobral več medijskih poročil o ameriški uporabi strupenega plina v Faludži. Na primer, ta element z datumom 2. marec v bazi podatkov Lexis-Nexis:
»Besedilo poročila Abd-al-Hamida Abdallaha v Bagdadu z naslovom 'Okupacijske sile uporabljajo strupen plin z vonjem po jabolku proti prebivalcem Al-Falluje', objavljeno na spletni strani savdskega časopisa Al-Jazirah 28. februarja.
"Viri iz iraškega združenja muslimanskih učenjakov, ki so nedavno obiskali Al Faludžo, pravijo, da so okupacijske sile v zadnjih nekaj dneh proti prebivalcem mesta uporabile strupen plin."
Če BBC Worldwide Monitoring posreduje takšna poročila, zakaj jih BBC nikoli ne omenja v svojih novicah? Sklicujete se na HRW, ki je "opravil nekaj preiskav". Kako obsežni so bili? Kaj pa preiskave in poročila, ki jih je opravilo iraško medicinsko osebje in dr. Khalid ash-Shaykhli, uradnik na iraškem zdravstvenem ministrstvu? Zakaj ste jih zavrnili? Zdi se, da je to v nasprotju s smernicami BBC-jevih producentov o uravnoteženosti, pravičnosti, točnosti in nepristranskosti.
Re: grozodejstva, ki so jih izvajale ameriške sile. Ali poznate časopisni intervju z dvema moškima iz Falluje – zdravnikom Mahammadom J. Hadedom in Mohammadom Awadom, direktorjem begunskega centra – v nemškem dnevniku Junge Welt, zadnja priloga Week, 26. februar 2005? Izvleček:
»V Faludži sem na lastne oči videl družino, ki so jo ustrelili ameriški vojaki: oče je bil v srednjih petdesetih, njegovi trije otroci med desetimi in dvanajstimi leti. V begunskem taborišču mi je učiteljica povedala, da je pripravljala obrok, ko so vojaki vdrli v njihovo bivališče v Faludži. Brez predhodnega opozorila so ustrelili njenega očeta, moža in brata. Potem so šli takoj ven. Od strahu je ženska ostala v hiši s trupli. Zvečer so prišli drugi vojaki, ki so njo in njene otroke odpeljali iz mesta. To sta le dve od mnogih tragedij v Faludži.« (Mednarodni akcijski center, “Fallujah was wiped out”, http://www.iacenter.org/jc_falluja.htm)
Zakaj BBC novice o takih tragedijah tako malo poročajo, če sploh? Ali prosim prekličete svojo trditev, da je trditve o uporabi jedrskega, kemičnega in biološkega orožja podala +by Media Lens. To ni pravilno. BBC prosimo, da poroča o takšnih trditvah; čisto druga zadeva.
Veseli me, da lahko opravimo vljudno, civilizirano in racionalno izmenjavo mnenj. Ali lahko pojasnite, zakaj se to ne more pojaviti na spletni strani BBC – na primer na vaših straneh Newswatch? V nasprotnem primeru bo Media Lens to izmenjavo z veseljem gostil na svojem spletnem mestu.
Veselim se vašega obiska kmalu.
najboljše želje,
David Cromwell sourednik Media Lens (e-pošta, 21. marec 2005)
V štirih urah smo prejeli naslednjo nenadno odpoved:
Dragi David Cromwell
Hvala za vaše nadaljnje e-poštno sporočilo. Vendar ne verjamem, da bo nadaljnji dialog o tej zadevi koristen.
Lep pozdrav
Helen Boaden, direktorica, BBC News (e-pošta, 21. marec 2005)
Pri Media Lensu ne vemo, ali so ameriške sile pri napadu na Faludžo uporabile prepovedano orožje. Vendar pa je presenetljivo, da BBC dejansko zatira ponavljajoča se in vztrajna poročila o njihovi domnevni uporabi. Še bolj depresivno je to, da BBC-ju ni uspelo prikazati samega obsega groze, ki je bila zadana iraškim civilistom. Dahr Jamail ugotavlja:
»Vojska ocenjuje, da je bilo v Faludži ubitih 2,000 ljudi, vendar trdi, da je bila večina med njimi borcev. Vendar pa reševalno osebje in domačini verjamejo, da je bila velika večina mrtvih civilistov. (Jamail, 'An Eyewitness Account of Fallujah', 16. december 2004, http://www.dahrjamailiraq.com/hard_news/archives/2004_12_19.php)
Poročilo o Faludži, ki ga je na 61. zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice predstavil Študijski center za človekove pravice in demokracijo s sedežem v Bagdadu, poziva mednarodno skupnost:
"Kakšne tragedije še čakajo mednarodni organi, da bodo povzdignili glas z zahtevo po prekinitvi pobojev in množičnih pobojev civilistov?"
Poročilo opozarja, da so "v mestu množična grobišča" in da "medicinske oblasti in državljani niso mogli najti grobišča 450 trupel prebivalcev Faludže, ki so jih ameriške okupacijske sile fotografirale in pokopale na mestu, ki je še vedno neznano." (SCHRD, 'Poročilo o trenutni situaciji v Faludži', 26. marec 2005, http://www.brusselstribunal.org/pdf/lastReportFallujah%20crimes.pdf)
Zavedamo se, da pomanjkanje varnosti pomeni resne težave pri poročanju iz Iraka. Toda kot sta pokazala neodvisna novinarja, kot sta Dahr Jamail in Mark Manning, je mogoče pridobiti podrobna pričevanja v zvezi z morebitnimi vojnimi zločini v Faludži – pričevanja, ki si zagotovo zaslužijo razpravo. Hude izpustitve BBC-ja ponovno poudarjajo njegovo dolgoletno sokrivdo za zahodno množično nasilje.
PREDLAGANI UKREP
Cilj Media Lensa je spodbujanje racionalnosti, sočutja in spoštovanja do drugih. Ko pišete e-poštna sporočila novinarjem, bralce močno pozivamo, naj ohranijo vljuden, neagresiven in nežaljiv ton.
Pišite Helen Boaden, direktorici novic BBC: E-pošta: [e-pošta zaščitena]
Vsa e-poštna sporočila nam pošljite tudi na naslov Media Lens: E-pošta: [e-pošta zaščitena]
To je brezplačna storitev. Vendar je finančna podpora ključnega pomena. Prosimo, razmislite o tem, da bi dali manj korporativnim medijem in dali več Media Lensu:
http://www.medialens.org/donate.html
Obiščite spletno mesto Media Lens: http://www.medialens.org
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate