"Pedro Castillo je izšel iz tistega globokega, izključenega in marginaliziranega Peruja, ki je bil prvotni objekt nečednih posledic izdaje elit," pravi opazovalec. Castillo je bil prvi progresivni kandidat, ki je zmagal na predsedniških volitvah v Peruju.
Potem ko ga je več mesecev nadlegoval, je perujski enodomni kongres, v katerem prevladuje desnica, nedavno odredil Castillovo odstavitev s položaja. Oblasti so ga aretirale in zdaj je v zaporu. Castilla je zamenjal podpredsednik Dina Boluarte.
Protestniki so se mobilizirali po vsem Peruju, blokirali več kot 100 avtocest, zasedli pet letališč in organizirali shode v različnih mestih. Nova vlada je uvedla 30-dnevne izredne razmere in uvedla močno policijsko in vojaško prisotnost po vsej državi. Varnostne sile so ubile skoraj 30 protestnikov in več sto jih ranile.
Demonstranti zahtevajo Boluartejevo odstavitev, Castillovo osvoboditev, njegovo vrnitev na mesto predsednika, nove volitve leta 2023 in ustanovno skupščino.
Tako kot burna zgodovina Peruja v zadnjih desetletjih tudi ta konflikt odraža delitev med Perujci, ki imajo dobre vire, evropskega porekla in živijo večinoma v mestih – ena tretjina Perujcev živi v Limi – ter večino Perujcev, ki so v stiski in prikrajšani ter verjetno živijo na podeželju in so avtohtone dediščine.
To so 51% vseh Perujci, ki nimajo prehranske varnosti, 32.90% tistih, ki so obubožani, se 76% ki delajo v neformalnem sektorju in 14.9% podeželskih prebivalcev, ki so nepismeni.
Vladimir Cerrón, na Kubi izšolan nevrokirurg in ustanovitelj marksistično usmerjene stranke Peru Libre (Svobodni Peru), je oktobra 2000 rekrutiral Pedra Castilla kot predsedniškega kandidata te stranke. Castillo, ki je živel v severnem Peruju, nikoli ni imel politične funkcije. Bil je mali kmet, učitelj in vodja učiteljskega sindikata. Na predsedniških volitvah 6. junija 2021 je presenetljivo zmagal v drugem krogu.
Castillov predsedniški položaj je bil krhek, začel se je z 42-dnevno zamudo pri prevzemu funkcije v pričakovanju preiskave obtožb o volilni goljufiji. Od takrat naprej se je izogibal napadom perujskega kongresa, kjer vladajo konservativci. Pogosto je zamenjal ministre v kabinetu v zaman poskusih, da bi preprečil poteze, ki so pripeljale do njegove odstavitve. Kongres je Castilla večkrat obtožil korupcije.
Cerrón, jezen zaradi Castillove odpustitve ministrov v kabinetu Peru Libre, je kongresnim predstavnikom stranke dovolil, da prekinejo svoje vezi s Castillom. Pod pritiskom Cerróna se je Castillo julija 2022 umaknil iz Peru Libre. Dina Boluarte, njegova podpredsednica, je bila pred tem izključena iz te stranke. Ona in Castillo nista komunicirala.
Castillo je preživel dve glasovanji o obtožbi v kongresu. Toda v pričakovanju uspešnega glasovanja o obtožbi je Castillo 7. decembra razpustil kongres in razpisal nove volitve. Kongres ga je nato obtožil na podlagi "moralne nezmožnosti" in ga aretiral. V zaporu je 18 mesecev. Naslednje volitve bi po perujski ustavi potekale leta 2026.
Konflikt med predsednikom Castillom in kongresom se je vrtel okoli določb perujske ustave iz leta 1993, ustvarjene pod okriljem Fujimorijeve diktature. Ta ustava dovoljuje odstavitev predsednika s kongresno obtožbo v postopku, znanem kot "prosto mesto". Tudi navaja, da, "Predsednik ima pooblastilo, da razpusti kongres, če je slednji grajal ali zavrnil glasovanje o zaupnici dvema ministroma kabineta."
Castillova družina se je zatekla na mehiško veleposlaništvo. Vlade Kolumbije, Bolivije, Argentine, Hondurasa, Mehike, Venezuele, Kube in nekaterih karibskih držav so obsodile parlamentarni udar v Peruju. ZDA skupaj s Čilom podpirajo novo vlado.
Ameriška vlada je močno vpletena. Veleposlanica Lisa Kenna, izkušena operativka Cie in State Departmenta, srečal s Obrambni minister Gustavo Bobbio Rosas je 6. decembra, dan pred kongresom, obtožil in odstavil Castilla. Bobbio je upokojeni brigadni general.
Naslednji dan, preden je odstopil, je Bobbio ukazal oboroženim silam Peruja, naj nasprotujejo Castillovemu poskusu razpustitve kongresa, kar je označil za državni udar. Tisti dan je veleposlanik Kenna tvitnil: »Združene države odločno pozivajo predsednika Castilla, naj prekine svoj poskus zaprtja kongresa in omogoči demokratičnim institucijam Peruja, da delujejo v skladu z ustavo. Spodbujamo perujsko javnost, naj ostane mirna.”
Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador 16. decembra kritiziral izredne razmere v Peruju. Obsodil je srečanje predsednika Boluarteja z ameriškim veleposlanikom in dodal, da se "sila ne sme uporabiti, ljudje ne smejo biti zatirani in morajo biti zagotovljene svoboščine." V odgovor je perujska vlada 21. decembra izgnala mehiškega veleposlanika v Limi.
Ameriška vojska je prisotna v Peruju, tako kot v drugih latinskoameriških in karibskih državah. Obstajajo skupne vojaške vaje ZDA in Peruja. Ameriško osebje je leta 2017 sodelovalo pri vojaške vaje potekalo skupaj s Perujem, Kolumbijo in Brazilijo v "tromeji" v regiji Amazonije. Ameriška pomorska medicinska raziskovalna enota šest že dolgo izvedeštudije nalezljivih bolezni v Limi in Iquitosu. Od leta 2018 Južno poveljstvo ZDA zgradil 15 regionalnih operativnih centrov za nujne primere kot del svojega »programa humanitarne pomoči«.
Perujska vojska morda ne bo enotno podprla državnega udara. Enote, nameščene na območju »VRAEM« (španski akronim, ki pomeni dolino rek Apurimac, Ene in Mantaro), so 18. decembra izjavile, da »veličastni perujska vojska ne bodo spoštovali izrednega stanja« in da so »v uporu proti uzurpatorju [predsedniku] Dini Arcelii Baluarte Zegarra. Njihova izjava obsoja "ta izkoriščevalski, skorumpirani sistem, ki ga podpira perujska politična ustava iz leta 1993."
Ta upornost je morda nekako povezana z ministrstvom za obrambo Objava 5. maja, da bo 40 baz na območju VREAM sčasoma spremenjenih iz objektov za boj proti drogam v »centre za proizvodnjo in razvoj«. VRAEM je leta 2020 predstavljal 70 % proizvodnje koke v Peruju. Načrti ministrstva za odstranitev vojaških oporišč so bili kritizirani.
Zadnjo besedo ima visoko cenjeni Héctor Béjar, kancler prvih 19 dni Castillovega predsednikovanja. Opozarja, da je »Castillo skromen človek, ni levičar. On je evangeličan ... ne marksist-leninist, ne terorist ... Njegovo vedenje je nerazložljivo, ker je delavski vodja na nacionalni ravni in je vodil dve zelo pomembni stavki učiteljev. Ne gre za to, da ni imel izkušenj.”
Béjar morda namiguje na Castillovo nepripravljenost, ko si predpostavlja, da bo vodil napredno reformno vlado, zlasti v primerjavi s podobno motiviranimi regionalnimi voditelji preteklosti in sedanjosti. Po svoje so se pripravili predsedniki, kot so Morales iz Bolivije, Petro iz Kolumbije, Chávez iz Venezuele, Castro iz Hondurasa, Allende iz Čila in Correa iz Ekvadorja. Priskrbeli so si podporo ljudi, novačili zanesljive politične sodelavce, bili že voditelji v levo usmerjenem političnem gibanju ali pa so ga razvili.
Béjar izjavlja, da "Imamo diktatura v Peruju, vojaška in politična diktatura …[in] smo v revolucionarnem gibanju brez revolucionarjev.”
res je Množice zaposlenih in marginaliziranih ljudi v Peruju so same pripravljene, kot je razvidno iz njihovega presenetljivega glasovanja za Castilla leta 2021 in trenutno njihovega močnega in nenehnega odpora proti državnemu udaru. Zdaj, tako kot v preteklosti, čakajo na vizionarsko in revolucionarno vodstvo.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate