Doslej Savdska Arabija ni nič boljša od Irana, ko gre za spoštovanje človekovih pravic. Vendar mednarodna skupnost vedno uspe spregledati vahabitsko monarhijo. Je to lahko povezano s statusom Savdske Arabije kot največje proizvajalke nafte in zaupanja vredne zaveznice ZDA? Savdska Arabija lahko posreduje v Bahrajnu, zatre tamkajšnje demokratične proteste, leta 76 usmrti 2011 ljudi (vključno z žensko, obtoženo »čarovništva«), zagrozi z usmrtitvijo blogerju, ki je na Twitterju objavil namišljeni pogovor s prerokom, obsodi tatove na amputacijo, napove da so posilstvo, sodomija, prešuštvo, homoseksualnost, trgovina z mamili in odpadništvo smrtna kazen, in zdi se, da nikogar razen Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice to ne zanima. Varnostni svet ZN, G20 (katere članica je Savdska Arabija), Mednarodni denarni sklad, katerega direktorica je nedavno obiskala Riad in izrazila hvaležnost za "pomembno vlogo" kraljevine pri podpiranju svetovnega gospodarstva: nikomur od njih ni mar.
Ta monarhija ženskam še vedno ne dovoli potovanja z avtomobilom, razen v spremstvu moža ali šoferja, ali udeležbe na olimpijskih igrah. Čeprav zadnja kršitev najmanj dveh načel olimpijske listine (1) ni povzročil veliko hrupa. Če bi bil Iran kriv za takšen spolni apartheid, bi bili organizirani mednarodni protesti in o njih bi veliko poročali.
Tunizijski premier Hamadi Jebali je ponudil še en primer prednostne obravnave, ki je samodejno dodeljena savdski monarhiji. Jebali, ki pripada gibanju, ki ga divje zatira nekdanji predsednik Zine el-Abidine Ben Ali, je na enem svojih prvih uradnih obiskov v tujini pohvalil svoje savdske gostitelje. A Riad, ki je do konca podpiral klan Ben Ali, jih noče izročiti in zagotavlja varno zavetje za njihove finance. Zalivski denar prav tako pomaga spodbujati provokativno obnašanje salafistov v Tuniziji, saj financira televizijske kanale, ki širijo njihovo srednjeveško interpretacijo islama.
Januarja 2008 je francoski predsednik Nicolas Sarkozy trdil, da Savdska Arabija, »spodbujena s strani njegovega veličanstva kralja Abdullaha«, spodbuja »politiko civilizacije«. Štiri leta pozneje je ta s korupcijo prežeta država največji zagovornik ultrakonservativnega sunitskega islama v arabskem svetu. Starešine Riada, ki vidijo proteste mladih Savdijcev kot »novo obliko terorizma«, skrbijo za pravice ljudi samo takrat, ko jih lahko uporabijo kot orožje proti »radikalnim« ali šiitskim režimom svojih regionalnih tekmecev. Kraljevina misli, da se bo pred ljudskimi protesti zaščitila s tem, da bo nekaj svojih prihodkov od nafte porabila za socialne storitve, s prezirom sunitske večine do 10 % do 20 % šiitov, ki negujejo svoje težave v vzhodnem delu kraljevine, in s strah pred Iranom. Mednarodna popustljivost savdske monarhije je dodatno udobje.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate