Mislim, življenje moraš jemati tako resno,
tudi pri sedemdesetih moraš saditi oljke,
ne zato, ker mislite, da bodo prepuščeni vašim otrokom,
ker ne verjameš v smrt, čeprav se je bojiš
ker, mislim, življenje je težje.
– Nazim Hikmet, “O življenju”
Toliko o zavezanosti predsednika Obame svetu brez jedrskega orožja.
Obamova administracija je s svojo odločitvijo 22. maja, da prepreči sprejetje soglasne izjave Konference o pregledu neširjenja jedrskega orožja, dala človeški vrsti še en močan zagon k jedrski katastrofi, s čimer je zamajala temelje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT).
Zakaj sabotaža? No, kot prvo, osnutek besedila je imel drznost, da je pozval k sklicu konference v šestih mesecih, da bi pripravili pot za območje brez jedrskega orožja in orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu. Pozval je vse strani v pregledu NPT – zlasti Združene države –, naj izpolnijo obljube prejšnjih preglednih konferenc o začetku procesa oblikovanja območja.
nevarnosti
Čeprav trenutno ni veliko medijsko odmevna, je nevarnost jedrske vojne vse prej kot neškodljiva abstrakcija. Vsaka od jedrskih sil trenutno posodablja svoj jedrski arzenal in dostavne sisteme. (Načrti ZDA predvidevajo porabo 1 bilijona dolarjev v naslednjih 30 letih za to jedrsko orožje.) S širitvijo Nata na ruske meje in odzivi Rusije v Ukrajini in po Evropi smo vstopili v novo obdobje spopada med jedrskimi velesilami, ki med njimi imajo več kot 90 odstotkov od 16,400 jedrskih orožij na svetu – orožja, ki so se izvajala med vojno v Ukrajini.
Razmere niso veliko boljše v Aziji in na Pacifiku. Drugi vodilni kitajski uradni časopis Global Times je v uvodniku 25. maja zapisal, da je "vojna neizogibna" med Kitajsko in Združenimi državami, če Washington ne bo prenehal zahtevati, da Peking ustavi gradnjo umetnih otokov v sporni vodni poti (Južna Kitajska/Zahodna Filipinsko morje). Ti otoki bi lahko bili zasnovani za organizacijo pomorskih oporišč za kitajske jedrske podmornice, da bi presegli možnost, da bi ZDA in Japonska blokirale pristanišča na celini Kitajske. Poleg tega je Kitajska v času, ko ZDA poglabljajo svoja vojaška zavezništva in vzdolž kitajskega obrobja nameščajo »raketno obrambo«, povezano s prvim napadom, začela nameščati več bojnih glav na svoje jedrske rakete.
Še dlje, nedavne znanstvene študije nam povedo, da bi lahko že "majhna" jedrska izmenjava med Indijo in Pakistanom povzročila svetovno lakoto in smrt 2 milijard ljudi. Upoštevati moramo tudi osupljivo število nesreč z jedrskim orožjem in napačnih izračunov – in kaj ta rekord napoveduje za našo prihodnost na tem planetu.
Glede na te globalne napetosti, skupaj z odporom jedrskih sil do pogajanj v "dobri veri" za popolno uničenje (5) jedrskega orožja P1, kot to zahteva člen VI 45 let stare pogodbe o neširjenju orožja, upa na to letne pregledne konference NPT niso bile visoke. Jedrske sile so bojkotirale odprto delovno skupino Združenih narodov, niso uspele izpolniti več kot 1.5 od 13 korakov, dogovorjenih na revizijski konferenci NPT leta 2000, ZDA pa so užalile večino svetovnih narodov med srečanjem ZN na visoki ravni dne Razorožitev, ko jih je opozorila, naj izpolnjevanje 64 akcijskih točk prepustijo Washingtonu. Poleg tega se je Moskva posmehljivo hvalila, da se pod vodstvom Kitajske bližajo dokončanju glosarja izrazov.
Še huje, skoraj popoln neuspeh letošnje revizijske konference še dodatno spodkopava verodostojnost temeljne pogodbe, zaradi česar svet ostaja brez niti minimalnega dogovora o tem, kako zmanjšati ali celo odpraviti tveganje jedrskega uničenja.
V mesecih pred revizijsko konferenco so se številni diplomati in analitiki bali, da bi lahko neuspeh Združenih držav, da bi skupaj sklicale konferenco o območju brez jedrskega orožja in orožja za množično uničevanje leta 2012, povzročil neuspeh revizijske konference in nevarnosti, ki bi lahko sledile. Prizadevanja za vzpostavitev območja, ki bi vključevalo Iran, Izrael in arabske države, segajo v dogovor, ki je za nedoločen čas podaljšal NPT leta 1995 – in ki je bil ponovljen na revizijskih konferencah leta 2000 in 2010. Ker ZDA niso uspele privabiti Izraela k mizi, je vse več svetovnih držav začelo spraševati, ali so zaveze ZDA vredne papirja, na katerem so zapisane, pri čemer se je visoki predstavnik ZN za zadeve razorožitve spraševal, kdo bi lahko razumno pričakoval, da bodo ZDA izročile Izrael v letu predsedniških volitev.
Na žalost so imeli kritiki prav. ZDA ni bilo mogoče verjeti na njihovo diplomatsko besedo. V svojem govoru na zaključnem zasedanju revizijske konference je Rose Gottemoeller zatrdila, da so prejšnje zaveze o sklicu conske konference Bližnjega vzhoda zdaj potekle.
Tako kot so se ZDA vedno znova vmešavale v Izrael, ker ne upošteva resolucij Varnostnega sveta ZN, ki so končali vojno leta 1967, in vztrajajo pri nezakoniti kolonizaciji, je naša vlada spet »držala Izrael v hrbet« v kampanji te države, da ostane edina jedrska sila na Bližnjem vzhodu. moč. Namesto da bi ZDA sprejele zahtevo svojega vojaškega zaveznika Egipta, da se konferenca o jedrskem orožju in OMU na Bližnjem vzhodu izvede v 180 dneh po revizijski konferenci, so to konferenco izključile.
protislovja
Protislovja so seveda velika. ZDA opozarjajo, da so "na mizi vse možnosti" v zvezi z iransko jedrsko "grožnjo" – stališče, ki ga je nedavno ponovil predsednik Obama v intervjuju z Jeffreyjem Goldbergom za The Atlantic – ob zaščiti izraelskega jedrskega arzenala. Območje brez jedrskega orožja in orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu bi odpravilo kakršno koli grožnjo iranskega jedrskega orožja, vendar se v arabskem svetu vedno bolj govori o tem, da je treba "uskladiti" iranski civilni jedrski program. Priznati moramo tudi, da če Izrael živi v »nevarni soseščini«, kot so pogosto trdili njegovi voditelji, živijo tudi Iran in arabske države.
Ni treba podpirati diktature generala Abdela Fattaha el-Sisija, da bi se strinjali z izjavo egiptovskega veleposlanika na zaključnem zasedanju revizijske konference, da »z blokiranjem soglasja prikrajšamo svet, predvsem pa Bližnji vzhod, celo ena možnost za boljšo prihodnost, stran od grozot in humanitarnih posledic jedrskega orožja.«
Funkcionalno so ZDA z blokiranjem končnega dokumenta morda izvajale tudi težke diplomatske posege za Rusijo, Kitajsko, Francijo in Britanijo, od katerih je vsaka nasprotovala številnim podrobnostim v osnutku izjave o soglasju. Če ZDA ne bi blokirale izjave za zaščito Izraela, bi lahko druge države P5 ali njihovi zavezniki preprečili soglasje? To ni znano, a ni dvoma, da je, kot je dejal vodja ruske delegacije, »škoda, da je bila takšna priložnost za dialog zamujena, morda še dolgo časa«. Te besede sem zapisal v poševnem tisku, da bi poudaril, kako pomemben je neuspeh revizijske konference. Marsikaj – vključno z jedrsko vojno – se lahko zgodi v »dolgem času«.
Srebrne obloge?
Kot pravi pregovor, je najtemneje pred zoro. Nujno iščemo srebrne obloge, ki osvetljujejo poti, ki potrjujejo življenje.
Prvi od teh virov upanja je vse večji razkorak med veliko večino držav brez jedrskega orožja in jedrskimi silami. Do konca pregledne konference je več kot 100 vlad podpisalo humanitarno zavezo, ki jo je začela Avstrija in je nastala na podlagi treh mednarodnih konferenc o človeških posledicah jedrske vojne, od katerih je zadnja sodelovala 158 držav. Zaveza, ki je še daleč od pogodbe, zavezuje svoje podpisnike, »da bodo sodelovali z vsemi ustreznimi deležniki, državami, mednarodnimi organizacijami, gibanjem Rdečega križa in Rdečega polmeseca, poslanci in civilno družbo, v prizadevanjih za stigmatizacijo, prepoved in odpravo jedrske energije. orožja v luči njegovih nesprejemljivih humanitarnih posledic in s tem povezanih tveganj.
Izziv je seveda graditi od te nezavezujoče izjave do diplomatskega in ljudskega pritiska, potrebnega za prisilitev jedrskih sil, da končno izpolnijo svoje zaveze iz člena VI NPT in s tem povezano svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o uporabi in ogroženi uporabi jedrskega orožja orožje.
Drugi vir upanja izhaja iz mednarodne mobilizacije, ki je pripeljala na tisoče aktivistov v New York na predvečer pregleda NPT, skupaj z globalnim mirovnim valom dogodkov v več kot 50 državah. Poleg svojega uličnega protesta in 8 milijonov podpisov peticije za odpravo jedrskega orožja, ki so bili posredovani predsedniku revizijske konference in visokemu komisarju ZN za zadeve razorožitve, je mreža Peace and Planet naredila pomembne korake k razbijanju silosov gibanja.
S priznavanjem omejitev gibanj, ki se ukvarjajo z enim vprašanjem, in resnim jemanjem analiz moči, je začela graditi zavezništva z mirovnimi, pravosodnimi in okoljskimi organizacijami, da bi zgradila gibanja, ki so bolj povezana s temo in s tem širša in močnejša. Te vrste koalicijskih gibanj so sposobne dejansko izzvati globoko zasidrane sisteme, ki služijo kot temelji politik – vključno z jedrskim orožjem, a ne omejeno nanj –, ki krepijo moč, dobičke in vpliv privilegirane peščice.
Tudi tukaj moramo krmariti po protislovjih. Osvoboditev sveta jedrskega orožja je nujen imperativ, vendar bo oblikovanje integriranih gibanj, potrebnih za dosego tega, zahtevalo potrpljenje, modrost in čas. V Združenih državah to pomeni krepitev zaupanja in skupno delo z aktivisti za podnebne spremembe, z gibanjem Black Lives Matter, s kampanjami Move the Money in zagotovo s tistimi, ki si prizadevajo za pravičen mir med Izraelom in Palestino ter konec neskončne Washingtonove sredine. vzhodne vojne. Naslednji koraki protijedrskega gibanja bodo vidni junija letos na ameriškem socialnem forumu v Filadelfiji, s komemoracijami ob 70. obletnici atomskih bombnih napadov na Hirošimo in Nagasaki v avgustu in z globalnimi akcijami v času pred septembrskim mednarodnim dnevom miru in Mednarodni dan za popolno odpravo jedrskega orožja.
Ni naključje, da je bila velika večina ameriških groženj z jedrsko vojno izrečena med vojnami in krizami na svetovnem jugu. Ko se to stoletje pomika naprej, večina svetovnih narodov ne bo več sprejemala diskriminatorne hierarhije jedrskega terorja.
Joseph Gerson je direktor programa za mir in ekonomsko pravičnost pri American Friends Service Committee ter sozvezovalec Peace and Planet.
Opomba
1. P5 je pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN, od katerih je vsaka država z jedrskim orožjem: ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate