"Na nek način je presenetljivo, da se v vojaških bazah po vsej državi ne kopičijo več trupel." - Fayetteville Observer
Uvodnik z dne 14. oktobra 2008 v Fayetteville, NC opazovalec"Naše mnenje: Vojaško nasilje v družini potrebuje bolj agresivno preprečevanje,« se je osredotočil na umor štirih vojaških žensk v North Carolina in je vseboval osupljiv komentar: "Na nek način je presenetljivo, da se v vojaških bazah po vsej državi ne nabira več trupel." Observer je časopis, ki služi Fort pohvali se, eno največjih vojaških baz.
Uredništvo je bilo odgovor na budnico, ki je potekala 8. oktobra pred vrati v Fort pohvali se v spomin na umor štirih US vojaške ženske v North Carolina v zadnjih devetih mesecih in pozvati k ukrepanju za preprečitev novih umorov s strani članov US vojaški.
V devetmesečnem obdobju od decembra 2007 do septembra 2008 štiri US vojaške ženske so ubili vojaki v bližini vojske Fort pohvali se in mornariškega korpusa Kamp Lejeune, dve vojaški megabazi v North Carolina.
Tri ženske so bile v vojski. Zadnja žrtev umora je bil 29-letni narednik ameriške vojske. Christina Smith, ki je bila ubita 30. septembra 2008. Njen mož Fort Bragg Sgt. 26-letni Richard Smith je bil aretiran in obtožen umora prve stopnje in zarote. Aretiran je bil tudi 18-letni Mathew Kvapil, zasebni prvi razred pri Fort pohvali se.
Spc. Megan Touma je bila v sedmem mesecu nosečnosti, ko so njeno truplo našli v a Fayetteville hotelski sobi 21. junija 2008. Poročen moški vojak, ki ga je poznala v Nemčija, je bil aretiran.
Odtujeni marinec mož druge poročnice vojske Holley Wimunc, vojaške medicinske sestre na Fort pohvali se, je bil aretiran zaradi njene smrti in sežiga njenega trupla.
Marine Lance Cpl. Maria Lauterbach je bila posiljena maja 2007, proti domnevnemu storilcu, kolegu marinskemu častniku, pa je bil izdan zaščitni nalog. Cesar Laurean. Zažgano telo Lauterbachove in njenega nerojenega otroka so januarja 2008 našli v plitkem grobu na dvorišču Laureaninega doma. Laurean je pobegnila v Mexico, kjer so ga ujele mehiške oblasti. Trenutno čaka na izročitev v Združene države Amerike soditi. Lauterbachova mati je 31. julija 2008 pričala pred kongresom, da so marinci ignorirali opozorilne znake, da je Laurean nevaren za njeno hčer.
Leta 2002 so bili umorjeni štirje vojaški zakonci Fort pohvali se njihovi možje specialci, potem ko so se vrnili iz Afganistan. Uvodnik Observerja je bil izjemen v svoji jasnosti o vzrokih in povezavah nasilja v družini in nasilja, ki ga sponzorira država:
"To je star argument. Usposabljamo moške in zdaj ženske, da vodijo vojno, potem pa smo zmedeni, ko to počnejo drug drugemu. V času vojne ga poganja nacionalna kultura, ki lahko poveličuje nasilje in ga povezuje z domoljubjem ... In ne spreglejte splošne populacije, vzgojene na stalni prehrani zlonamernosti, prikrite kot zabava. Na nek način je presenetljivo, da se v vojaških bazah po vsej državi ne kopiči več trupel. Kljub temu smo prepričani, da demonstranti (na vratih Fort pohvali se) so bili na nečem, kar moramo obravnavati kot skupnost. To lahko postane epidemija, ki ogroža vse nas. To je problem, ki ga kot skupnost, vojska in civilist, ne moremo prezreti. Gre tudi za problem, ki ga doslej nismo učinkovito rešili.«
Zjutraj na dan komemoracije je oče nadporočnika Holleyja (Jamesa) Wimunca poslal sporočilo Quaker Houseu, enemu od sponzorjev bdenja 8. oktobra. G. James se je zahvalil posameznikom in organizacijam za poklon Holleyjevi in drugim umorjenim ženskam ter zapisal: "Naši žalosti ne bo konca. Pravijo, da čas zdravi, pri nas se še ni začel zdraviti. Obiskujemo na pokopališču in vsak dan žalujemo za Holley in trpimo zaradi nesmiselnega načina, na katerega nam je bila odvzeta. Holleyjeva otroka Tre in Kendell, stara 7 oziroma 3 leta, nikoli ne bosta zares poznala svoje mame. Čez leta bosta čas iskala skozi stvari, ki smo jih rešili iz življenja njihove matere, in se sprašujemo, kaj bi lahko bilo. Cenimo, da nudite upanje in pomoč drugim. Naša želja in molitev je, da še nobeni družini ne bo treba skozi to."
Bdenju se je pridružila še ena preživela vojaškega nasilja v družini. Christine Horne je odletela iz Kokosov gaj, Florida, v spomin na smrt štirih vojaških žensk in v objokovanje lastne matere. Pred štiriintridesetimi leti leta 1974, ko je bila ona stara 9 let, njen brat pa 5 let, je njun oče iz specialnih enot umoril njuno mamo v njunem domu tik ob Fort pohvali se tako, da jo je zabodel več kot 50-krat. Na vojaškem sodišču je bil njen oče zaradi umora obsojen na dosmrtno ječo, a so ga po 12 letih zapora izpustili.
Uvodnik Observerja je priznal: "Vojska si je v dobri veri prizadevala zagotoviti programe in storitve za preprečevanje nasilja v družini in reševanje življenj. Vendar to ni dovolj. Prizadevanja je treba podvojiti, nasilje natančneje preučiti in ukrepati celo bolj agresivno ... nedavni val umorov poudarja dejstvo, da je nasilje v družini tukaj še vedno velik problem. Fort pohvali se, ni dovolj."
Ker preventivno delovanje vojske ni dovolj, 40 žena moških iz okolice North Carolina in narod je stal pri Fort pohvali se vhodna vrata v spomin na smrti in poziv k ukrepanju za preprečitev morebitnih drugih. Iz avtomobilov, ki so prihajali v bazo, nas je pozdravilo veliko soglasnih hupov in nekaj vojaških zakoncev se nam je pridružilo. Žal nihče iz vojaškega poveljstva niti iz uradov za preprečevanje nasilja v družini Fort pohvali se se je potrudil priti do vrat, da bi govoril o končanju epidemije nasilja.
Ann Wright je upokojena US Rezervni polkovnik vojske z 29-letno vojaško službo. Bila je tudi a US diplomat, ki je služboval v Nikaragva, Grenada, Somalija, Uzbekistan, Kirgizistan, Sierra Leone, Mikronezija in Mongolija. Bila je v majhni ekipi, ki je ponovno odprla US Veleposlaništvo v Ljubljani Kabul, Afganistan, decembra 2001. Odstopila iz US diplomatskega zbora marca 2003 v nasprotovanju odločitvi Busheve administracije o invaziji in okupaciji Irak. Je soavtorica knjige »Dissent: Voices of Conscience«, profilov vladnih poznavalcev, ki so govorili in ukrepali glede svojih pomislekov glede politik svojih vlad.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate