Naomi Dann je medijska sodelavka pri Jewish Voice for Peace, lokalni organizaciji s sedežem v ZDA, ki si prizadeva doseči pravičen mir za vse ljudi v Izraelu in Palestini. Tukaj pojasnjuje, zakaj je prestala aretacijo zaradi protesta proti Izraelu.
Vsako jutro od začetka operacije Protective Edge sem se zbudil s slabim občutkom, tesnobe in strahu, da bi odprl svoj računalnik in izvedel grozljive novice, ki prihajajo iz Gaze.
Delam za Jewish Voice Peace (JVP), organizacijo, ki izvaja trajnostno, dolgoročno delo za doseganje pravičnega miru za vse prebivalce Izraela in Palestine. Pa vendar sem se ta teden počutil prisiljenega, da stopnjujem svoja dejanja, da bodo ustrezala nujnosti trenutnega trenutka.
Moj paralizirajoč občutek nemoči, da bi zaustavil trenutno nasilje, je za kratek čas odpravilo protest proti podpori ameriškega judovskega establišmenta uničujočemu napadu na Gazo, zaradi česar sem ta teden preživel 24 ur v zaporu. Kot ameriški Jud in kot oseba z vestjo sem jezen in bolan zaradi smrti in uničenja, ki ga Izrael povzroča palestinskim civilistom in njihovim domovom, šolam in bolnišnicam.
Ker se je nasilje stopnjevalo, ljudje vesti po vsem svetu prav tako stopnjujejo svoja dejanja, da bi pozvali Izrael, naj konča napad na ujete in obubožane prebivalce v Gazi, ki je do danes ubil več kot 1450 Palestincev, vključno z več kot 315 otroki.
Delam z aktivisti iz JVP, v partnerstvu z organizacijami za mir, socialno pravičnost in verskimi organizacijami po vsej ZDA. Aktivisti JVP so organizirali nujne shode in akcije državljanske nepokorščine, pri čemer so svojo energijo usmerili proti ameriškim podjetjem, ki so vpletena v nadaljnjo okupacijo Palestine, ter podporo vlade ZDA in ameriških judovskih institucij, ki omogočajo izraelski napad.
V ponedeljek, 28. julija, sem se usedel, sklenil roke in aretiral skupino mladih Judov, ki smo se imenovali #IfNotNow, v preddverju newyorških pisarn Konference predsednikov večjih judovskih organizacij. Zahtevali smo, da se judovske institucije, ki trdijo, da nas zastopajo, pridružijo našemu pozivu h končanju trenutnega nasilja, h končanju okupacije in izrazijo svojo podporo poti k enakosti in pravičnosti za Palestince in Izraelce.
To, kar vidimo, da Izrael počne v Gazi, ni samoobramba. Vojaški napad, v katerem je bilo ubitih na stotine palestinskih otrok, je del dolgoletne izraelske politike »košnje trave«, s katero je premagal odpor okupiranega prebivalstva. Ni dovolj, da pozivamo k prekinitvi ognja in upamo, da bo ta trenutni "izbruh" nasilja zamrl. Kot smo lahko vedno znova videli v zadnjih nekaj tednih, prekinitev ognja, ki omogoča Izraelu, da nadaljuje z delovanjem na območju Gaze, in ki ne upošteva humanitarne potrebe po končanju sedemletnega obleganja Gaze, ne bo in ne more vzdržati.
Rakete, ki jih je v Izrael poslal Hamas, in izjemno nesorazmerni izraelski napadi na civiliste in otroke v Gazi niso vir, ampak simptom večjega problema: nenehne okupacije palestinske zemlje ter vsakodnevnega nasilja in zatiranja Palestincev.
Gaza je pod okupacijo že 47 let, oblegana pa zadnjih sedem, medtem ko Izrael ohranja nadzor nad mejami ozemlja, zračnim prostorom, vodami, elektromagnetno sfero ter pretokom blaga in ljudi. V skladu z mednarodnim pravom je Gaza še vedno okupirano ozemlje z izjemno visoko stopnjo revščine in brez možnosti za pobeg za 1.7 milijona ljudi, ki tam živijo.
Osnova sedanje krize je vsakodnevna surovost okupacije ter rasizem in kolonializem v državi Izrael.
Eksistenca sama je dejanje odpora
Življenje pod okupacijo pomeni družine, ločene z zidovi, varnostnimi mejami, dovoljenji in birokracijo. To pomeni ločene ceste, ločene šole, ločeno infrastrukturo. To pomeni upravno pridržanje, samovoljne aretacije in nesorazmerno uporabo sile proti protestnikom. Pomeni pomanjkanje vode, odplake na poljih, begunska taborišča in ekstremistične naseljence, ki ogrožajo otroke.
To pomeni, da je za tiste, ki živijo na kopnem, s katerega jih želi izraelska vojska in naselbinska infrastruktura izgnati, sam obstoj dejanje odpora.
Kot sem vedno znova slišal od palestinskih in izraelskih aktivistov na nedavnem potovanju v regijo, in kot je bilo znova in znova dokazano v stopnjevanju tega zadnjega kroga nasilja, bo le mednarodni pritisk prisilil izraelske voditelje, da spremenijo status quo in sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev pravičnega miru v regiji.
Premier Benjamin Netanjahu je jasno povedal, da Izrael ne namerava končati napada na Gazo, ne namerava odpraviti blokade, zaradi katere je življenje v Gazi nevzdržno, in ne namerava končati okupacije Zahodnega brega. Izraelska vlada je dokazala, da njen interes ni mir, temveč pridobivanje vedno več zemlje, samo za Jude. Desetletja "mirovnih pogovorov" s posredovanjem ZDA so zagotovila kritje, medtem ko je Izrael dejansko razširil naselja in utrdil svoj nadzor nad palestinsko zemljo.
Mi v JVP še naprej upamo, da je naraščajoče število Judov in drugih ljudi vesti, ki govorijo v podporo palestinskim pravicam, znak premika v mednarodnem, zlasti ameriškem, političnem diskurzu v smeri priznavanja, da vlaganje v okupacijo in omogočanje vsakodnevnih kršitev palestinskih človekovih pravic je nemoralno, nevzdržno in se mora končati.
Ponosen sem, da sem del rastoče skupnosti ljudi, ki se upirajo in zahtevajo konec nasilja, konec okupacije ter pot k enakosti in pravičnosti za Palestince in Izraelce.
Judovski glas za mir ima več kot 170,000 spletnih podpornikov, 40 poglavij, mladinsko krilo, rabinski kabinet in svetovalni odbor, ki ga sestavljajo vodilni ameriški intelektualci in umetniki. Izvedite več o organizaciji tukaj.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate