[Potekajo nova prizadevanja za premagovanje globokih napetosti v odnosih med Japonsko in Korejo v letu, v katerem so se razplamteli ozemeljski spori glede otokov Tokdo (Takešima) in glede obravnavanja vojne, kolonializma in grozodejstev v novih japonskih šolskih učbenikih.]
Čeprav prihaja več kot 60 let po dejstvu, Tokio poskuša dobiti natančno sliko o uporabi korejskih civilistov - pogosto za prisilno delo - na Japonskem med vojno.
S tem upa, da bo nekoliko ublažila svoje napete odnose s Seulom.
Na zahtevo Južne Koreje vlada prvič poskuša ugotoviti, v kakšnih razmerah so se soočali korejski civilisti. Civilisti so večinoma delali v japonskih premogovnikih in tovarnah. Mnogi so prestali hude stiske in krute razmere ter umrli na Japonskem.
Aprila je zunanje ministrstvo poslalo vprašalnike 100 podjetjem, ki so se med drugo svetovno vojno zanašala na korejsko delovno silo, so povedali viri.
Vprašalnike so poslali tudi podjetjem, ki so prevzela nekatere od teh vojnih subjektov.
Uradniki nameravajo svoje ugotovitve posredovati Seulu avgusta.
Odločitev Tokia sledi potezam južnokorejske vlade, da bi odkrila resnico o Korejcih, ki jih Japonska uporablja kot prisilne delavce.
Medtem ko nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je število korejskih civilistov, ki so morali delati v tej državi, preseglo 700,000, natančnih številk ni.
Uradniki so povedali, da upajo, da imajo podjetja še vedno sezname korejskih delavcev in druge informacije, kot je lokacija posmrtnih ostankov tistih, ki so umrli.
Repatriacija mrtvih
Zunanji minister Machimura Nobutaka je v petek svojega južnokorejskega kolega Ban Ki-moona obvestil o načrtih Tokia za iskanje in vrnitev posmrtnih ostankov Korejcev, ki so med vojno delali za japonska podjetja.
Zunanji ministri so se na srečanju v Kjotu tudi dogovorili, da bo konec junija v južnokorejski prestolnici potekal vrh med premieroma Koizumijem Junichirom in Roh Moo Hyunom.
Japonski uradniki zdaj poskušajo ugotoviti izvedljivost vrnitve vojnih ostankov v Južno Korejo.
Leta 1969 sta vladi obeh držav dosegli dogovor o vrnitvi posmrtnih ostankov Korejcev, ki so se borili skupaj z japonskimi cesarskimi silami, ter korejskih civilistov, ki so med vojno delali za vojsko.
Po dogovoru naj bi posmrtne ostanke vrnili njihovim družinskim članom ali ljudem, ki so jim blizu v Južni Koreji.
Do konca marca so bili v Južno Korejo poslani posmrtni ostanki 8,835 takih ljudi. Poleg tega so ostanki 1,136 drugih shranjeni v templju Yutenji v Tokiu, deloma zato, ker družine ali upravičenci niso bili identificirani.
Ali je vlada odgovorna za delo Korejcev v zasebnih podjetjih?
Drugi razlog je, da Tokio trdi, da civilni Korejci, ki so med vojno delali v zasebnem sektorju, "niso bili neposredno zaposleni v državi". Tako do zdaj ni bilo narejenega nič glede repatriacije teh posmrtnih ostankov.
Vlada se je odločila ukrepati, potem ko je Roh na decembrskem srečanju s Koizumijem zaprosil Tokio za sodelovanje pri tej zadevi.
Tokio, ki se je skušal izogniti nadaljnjemu poslabšanju odnosov z Južno Korejo zaradi preteklih vojaških dejanj Japonske, je takoj ustregel.
In 7. aprila je Machimura svojemu kolegu obljubil, da bodo ukrepali.
Reševanje zgodovinskih vprašanj japonskega kolonializma v Koreji
Japonska vlada je dejala, da namerava rešiti vprašanja, povezana z njeno kolonizacijo Korejskega polotoka med letoma 1910 in 1945 in militarizmom v vojnem času.
Na primer, odločila se je, da bo na japonskih diplomatskih predstavništvih v tujini sprejela prošnje za zdravstveno oskrbo žrtev korejske atomske bombe, ki zdaj živijo v Južni Koreji.
Prav tako namerava v tem letu ustanoviti nov skupni odbor raziskovalcev za preučevanje zgodovinskih vprašanj med državama.
Vlada prav tako razmišlja o vključitvi Korejcev v vladno iskanje japonskih vojakov, ki so umrli med konfliktom v južnem Pacifiku, so povedali viri.
Tokio si prizadeva vključiti Korejce v vladni program za izplačilo subvencij za družine mrtvih v vojni, ki obiskujejo nekdanja bojišča v tujini.
To je nekoliko skrajšana različica članka, ki je bil objavljen v IHT/Asahi Shimbun maja 7, 2005.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate