Vir: Middle East Monitor
Rabin Meir Kahane velja za nekakšnega preroka izraelske desnice.
Odkrito je zagovarjal izgon vseh Palestincev iz zgodovinske Palestine med reko in morjem – tistega, kar je imenoval »dežela Izrael«.
"Judje in Arabci v deželi Izrael navsezadnje ne morejo sobivati," je zapisal v njegov manifest iz leta 1981, Morajo iti. "Obstaja samo ena pot, ki jo moramo ubrati: takojšnja premestitev Arabcev iz Erec Izraela, dežele Izrael."
Čeprav liberalne izraelske elite še vedno gledajo na Kahaneja kot na fanatičnega skrajneža, je realnost takšna, da je kahanizem danes postal glavni tok v Izraelu.
Zadnji znak tega je prišel prejšnji teden, ko je izraelski premier Benjamin Netanyahu posredoval pri dogovoru o združitvi dveh skrajno desničarskih strank na splošnih volitvah prihodnji mesec, da bi oblikovali listo »Verskega cionizma«.
Nekdanji minister za promet Bezalel Smotrič združen s fanatičnim kahanističnim naseljencem in odvetnikom Itamarjem Ben-Gvirjem iz stranke »Judovska moč«. V zameno je Netanjahu ponudil Smotriču a sporazum o delitvi glasov in predsedniki komisije za imenovanja sodnikov. Netanjahu se je želel izogniti preveliki razdelitvi desničarskih glasov, kar bi zmanjšalo njegove možnosti za oblikovanje vladajoče koalicije.
Pred kratkim poklical Smotrič da Izrael izbriše palestinsko vas Khan Al-Ahmar z zemljevida, kot maščevanje za odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da lahko preiskuje Izrael zaradi vojnih zločinov. »Ni pomembno, kaj bodo rekli pogani, ampak kaj bodo naredili Judje,« je dejal in citiral zloglasni stavek, pripisan prvemu izraelskemu premierju Davidu Ben-Gurionu (ki je bil, mimogrede, menda na »levici«).
Ben-Gvir je tako skrajni kahanist, da ga odkrito prikazuje sliko izraelskega terorista Barucha Goldsteina v njegovem domu. Goldstein je bil član Kahanejeve judovske obrambne lige (JDL) iz New Yorka in je leta 1994 pokoril 29 palestinskih moških in dečkov v Ibrahimijevi mošeji v Hebronu. leta 2019, je dejal: "Gazo je treba zravnati z zemljo in vrniti se v Guš Katif" (nekdanji naselbinski blok, ki ga je Izrael evakuiral leta 2005).
Liberalni izraelski dnevnik Haaretzodzvala na novico o Netanyahujevem objemu teh radikalcev z uvodnikom, ki je premierja poimenoval »Kahanist iz ulice Balfour« (to je lokacija uradne rezidence predsednika vlade). Eden od kolumnistov časopisa Napisal: "Netanjahu [je] postal boter judovske nadvlade."
Seveda je res, da so kahanisti judovski supremacisti in da je Netanyahu rasist, vendar ti uvodniki zgrešijo širšo bistvo. Kot je pred kratkim izjavila izraelska skupina za človekove pravice B'Tselem, država Izrael sama vsiljuje judovski supremacistični režim Palestincem kot celoti – ne glede na današnjo vlado. Sama celotna država Izrael je rasistična entiteta.
Ko je domnevno levičarska izraelska laburistična stranka desetletja vladala državi, ni bila nič manj nasilna, rasistična država. Pravzaprav je najhujše in najbolj razvpite zločine Izraela izvedla izraelska delavska stranka (pod takim ali drugačnim imenom): etnično čiščenje leta 1948, v katerem so sionistične milice izgnale približno 800,000 Palestincev, in invazijo leta 1967 ter okupacijo Zahodni breg in Gaza.
Edino pravo nesoglasje med izraelsko delavsko stranko in liberalnimi sionisti Haaretz s Kahani in Ben-Gvirji je, da so bolj surov in odkrit izraz sionizma. Oba na koncu izvajata enako ali zelo podobno politiko. Kahanisti in stranka Likud so le bolj odprti glede tega.
To je precej podobno iluziji razlike med Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom. Ameriški liberalci so prezirali Trumpa, ne zaradi njegovega rasističnega imperializma in vojnih zločinov – z njim so se skoraj vedno strinjali glede zunanje politike, razen ko so mislili, da ne bombardira dovolj držav ali da ne izvaja dovolj učinkovitih državnih udarov v Latinski Ameriki – ampak zaradi njegovo surovost in slabo upravljanje imperija.
Podobno je bil Kahane sam, ko je iz New Yorka prispel v Izrael, preziran s strani liberalnega cionističnega establišmenta, ne toliko zaradi njegove politike, kot zaradi odkritega načina, s katerim je izražal svoj rasizem. Izogibali so se mu tudi po izvolitvi v kneset leta 1984.
Izraelski veji njegove teroristične organizacije JDL – Kach – je bilo prepovedano kandidirati na volitvah leta 1988. Toda danes ni več potrebe, da bi Netanyahu razveljavil prepoved Kacha – večino Kahanejevega pristopa in politike je že prevzel.
Seznam verskega cionizma je trenutno glasovanje dovolj visoka za vstop v kneset, s približno štirimi sedeži. Kahanizem je v Izraelu resnično postal mainstream.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate