Vir: Elektronska intifada
»Palestinsko-izraelski konflikt« je bil pogosto predstavljen kot eden najbolj nerešljivih v sodobni svetovni zgodovini.
Toda eden od razlogov za to je prav ta, da je bil napačno analiziran kot konflikt, zato so ponujene »rešitve« in »mirovni procesi« za dosego cilja neuspešni.
To ni konflikt. Ne obstajata dve strani, ki bi se borili za neko vprašanje, ki bi ga bilo mogoče rešiti s tehničnimi pogajanji in kompromisom. Namesto tega je bil sionizem – in je – naseljensko-kolonialni projekt.
Judovski naseljenci so prispeli v Palestino iz Evrope z namenom, da prevzamejo državo in jo naredijo za svojo. Kot vsa naseljenska gibanja so bila opremljena s pripovedjo o tem, zakaj država dejansko pripada njim, in so svojo zahtevo po upravičenosti uveljavljala enostransko. Avtohtono palestinsko prebivalstvo (ki je vključevalo Sefarde, Mizrahi in ultraortodoksne Jude) ni imelo nobenega glasu v procesu; niso bili »stran«, ampak preprosto populacija, ki se je je treba znebiti.
To ostaja res še danes, saj je naseljenski cionistični projekt tako rekoč dokončal svojo nalogo judaizacije Palestine, preoblikovanja arabske države v judovsko. Njegov neizogiben zaključek je apartheid: zaprtje Palestincev v nepovezane in obubožane enklave, razpršene na več kot 15 odstotkih njihove države.
Naseljenskega kolonializma in apartheida pa ni mogoče rešiti s pogajanji in kompromisom. Ljudstvo se ne more pogajati o svojih temeljnih človeških, narodnih, političnih in državljanskih pravicah. Edini izhod iz kolonialne situacije je skozi proces dekolonizacije.
Kaj to pomeni? Vključuje temeljno prilagoditev trenutni realnosti. Vključuje vrnitev palestinskih beguncev in njihovo ponovno vključitev v družbo. Vključuje razgradnjo vseh struktur dominacije in nadzora, bodisi političnih, ekonomskih ali ideoloških in kulturnih.
Zahteva priznanje, da ima kolonizirano prebivalstvo pravico do enake besede pri izgradnji postkolonialne politike. Zahteva oblikovanje novega političnega sistema in civilne družbe, ki zagotavlja enake pravice vsem svojim državljanom ter nacionalnim, etničnim in verskim skupinam, ki jo sestavljajo.
Nadalje zahteva pravično prerazporeditev virov, zlasti zemlje, glavne tarče naseljenskega kolonializma, skupaj s priznanjem kolonizatorjev za trpljenje, ki so ga povzročili, in posledično odškodnino.
To je temeljna sprememba, ki je potrebna za ustvarjanje nove skupne politične skupnosti. In to je posledično edini možni način, kako je mogoče preseči naseljenski kolonializem.
Politični program
Naseljensko-kolonialna analiza je dobro razvita v akademskih krogih in ponuja resnično nova obzorja za pravičen mir v Palestini/Izraelu. Vendar še ni prodrl v ljudske ali politične diskurze, ki so še vedno zatopljeni v nujno brezplodne poskuse pogajanja – ali, natančneje, obvladovanja – konflikta.
V zadnjih treh letih se je iz Haife pojavila pobuda pod vodstvom Palestincev, ki poskuša nadomestiti reševanje konfliktov z ustreznejšim in pravičnejšim procesom dekolonizacije.
O Ena demokratična državna kampanja (ODSC), čeprav je še v povojih, vključuje Palestince iz vseh večjih skupnosti (državljane območij, ki so leta 1948 postala Izrael, zasedenega Zahodnega brega in Gaze, begunska taborišča in diaspora/izgnanci), skupaj z njihovimi proti- kolonialni izraelski judovski zavezniki. Ima objavil klic za vzpostavitev enotne demokratične države med reko Jordan in Sredozemskim morjem, ki bo priča tudi vrnitvi palestinskih beguncev v njihovo domovino.
Na podlagi dela drugih je ODSC oblikoval tudi politični program v 10 točkah, ki "premišlja" celoten proces dekolonizacije naseljensko-kolonialne entitete Izraela z vzpostavitvijo postkolonialne politike in politične skupnosti. Na kratko so:
- Dekolonizacija. Edini način za rešitev naseljensko-kolonialne situacije je s temeljitim procesom dekolonizacije, ki bo na koncu povzročil novo, skupno politično skupnost.
- Enotna ustavna demokracija. Med Sredozemskim morjem in reko Jordan bo ustanovljena ena demokratična država, ki bo pripadala vsem njenim državljanom, vključno s palestinskimi begunci, ki se bodo lahko vrnili v svojo domovino. Vsi državljani bodo uživali enake pravice, svobodo in varnost. Država je ustavna demokracija, oblast za vladanje in sprejemanje zakonov izhaja iz soglasja vladanih.
- Pravica do vrnitve, obnovitve in ponovne vključitve v družbo. Enotna demokratična država bo v celoti izvajala pravico do vrnitve vseh palestinskih beguncev, ki so bili izgnani leta 1948 in pozneje, ne glede na to, ali živijo v izgnanstvu v tujini ali trenutno živijo v Izraelu ali na okupiranem ozemlju. Država jim bo pomagala pri vrnitvi v domovino in v kraje, od koder so bili izgnani. Pomagal jim bo ponovno zgraditi osebno življenje in se v celoti ponovno vključiti v družbo, gospodarstvo in politiko države. Država bo naredila vse, kar je v njeni moči, da beguncem vrne njihovo zasebno in skupno lastnino in/ali jim izplača odškodnino.
- Individualne pravice. Noben državni zakon, institucija ali praksa ne sme diskriminirati državljanov na podlagi nacionalnega ali socialnega porekla, barve kože, spola, jezika, vere ali političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti. Enotno državljanstvo podeljuje vsem prebivalcem države pravico do svobode gibanja, pravico do prebivanja kjer koli v državi in enake pravice na vseh področjih.
- Kolektivne pravice. V okviru enotne demokratične države bo ustava varovala tudi kolektivne pravice in svobodo združevanja, bodisi narodnega, etničnega, verskega, razrednega ali spolnega. Ustavna jamstva bodo zagotovila, da bodo lahko vsi jeziki, umetnost in kultura svobodno cveteli in se razvijali. Nobena skupina ali skupnost ne bo imela nobenih privilegijev, niti nobena skupina, stranka ali kolektivnost ne bo imela možnosti, da bi imela kakršen koli nadzor ali prevlado nad drugimi. Parlament ne bo imel pooblastil za sprejemanje zakonov, ki bi diskriminirali katero koli skupnost po ustavi.
- Gradnja skupne civilne družbe. Država neguje vitalno civilno družbo, ki jo sestavljajo skupne civilne institucije, zlasti izobraževalne, kulturne in gospodarske. Poleg verske poroke bo država zagotovila tudi civilno poroko.
- Gospodarstvo in gospodarska pravičnost. Naša vizija si prizadeva doseči pravičnost, kar vključuje socialno in ekonomsko pravičnost. Gospodarska politika mora obravnavati desetletja izkoriščanja in diskriminacije, ki sta med ljudmi, ki živijo v deželi, posejala globoke socialno-ekonomske vrzeli. Država, ki išče pravico, mora razviti ustvarjalno in dolgoročno prerazporeditveno ekonomsko politiko, da zagotovi vsem državljanom enake možnosti za pridobitev izobrazbe, produktivne zaposlitve, ekonomske varnosti in dostojnega življenjskega standarda.
- Zavezanost človekovim pravicam, pravičnosti in miru. Država spoštuje mednarodno pravo in si prizadeva za mirno reševanje sporov s pogajanji in kolektivno varnostjo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov.
- Naša vloga v regiji. ODSC se bo pridružil vsem naprednim silam v arabskem svetu, ki se borijo za demokracijo, socialno pravičnost in egalitarne družbe brez tiranije in tuje nadvlade.
- Mednarodna odgovornost. Na globalni ravni se ODSC vidi kot del naprednih sil, ki si prizadevajo za alternativni svetovni red, ki je pravičen, enakopraven in brez kakršnega koli zatiranja, rasizma, imperializma in kolonializma.
Še vedno je treba opraviti precej dela, da bi izpopolnili naš program, ki v veliki meri temelji na sodelovanju. Toda naša naloga v tem zgodovinskem trenutku je jasna: vstopiti na politično prizorišče, oboroženi z jasnim in prepričljivim političnim programom, organizacijo in strategijo, kar je vse potrebno, če želimo učinkovito mobilizirati naše glavne zaveznike, globalne množice.
Demokratična država v zgodovinski Palestini ni utopična vizija. To je izvedljivo, je kritično in nujno. Prišel je čas za vključujočo demokratično državo med reko Jordan in Sredozemskim morjem.
Awad Abdelfattah je koordinator kampanje Ena demokratična država (ODSC). Je nekdanji generalni sekretar stranke Balad/Tajamo.
Jeff Halper je vodja Izraelskega odbora proti rušenju hiš (ICAHD) in ustanovni član ODSC. Njegova prihajajoča knjiga je Decolonizing Israel, Liberating Palestine: The Case for One Democratic State (London: Pluto, 2021).
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate