Pride do novega razvoja. In zgodi se, da so vse politične usmeritve takoj prišle do izčrpnega odgovora, zakaj se to dogaja in kdo stoji za tem.
To velja za nastanek skupine Islamska država. V zadnjih dveh letih so me skušali prepričati najrazličnejši ljudje, da je IS kreacija Savdske Arabije, Turčije, Izraela, Islama ali Arabcev.
Namen tega prav tega mojega mnenjskega prispevka ni ustvariti poročilo o izvoru ali vodstvu skupine Islamska država. Namesto tega nameravam izraziti nekaj svojih pomislekov glede tega, kako se zdi, da skupino dojemajo številni napredni ljudje.
Čeprav interpretacija služi lastnemu načrtu tako, da s prstom kaže na hudobnega glavnega sovražnika – karkoli ali kdorkoli že je ta najljubši sovražnik –, to ne pomeni, da je interpretacija empirično trdna. Dejansko je izogibanje samozadovoljnim razlagam fraz le redko slaba ideja v političnih raziskavah in analizah
Za argumente predpostavimo, da skupina Islamska država ni kolektivna zamisel islama, Arabcev ali celo zvijača Izraela ali Savdske Arabije. Kaj je potem? Kako izgleda levičarska ocena skupine?
Ko zahodni in včasih bližnjevzhodni levičarji in napredni ljudje razpravljajo o skupini Islamska država, obstaja težnja, da jo opisujejo kot neposredno ali posredno stvaritev zahodne zunanje politike na splošno ali zlasti zunanje politike ZDA. Če posplošimo, to stališče pravi, da je ameriška zunanja politika z uničenjem iraške države in družbe na koncu rodila Frankensteinovo pošast, to je skupino Islamska država. Če želite preveriti, ali je to res priljubljen pogled med levičarji, pogumno preletite mnenja v levičarskih publikacijah in se odločite sami. Vendar je tako kot drugi zgoraj našteti primeri tudi ta namišljen.
Povezava med dvema dogodkoma, političnima akterjema ali pojavoma ne pomeni vzročnosti. Prispevek Washingtona k bližnjevzhodni politiki se vrti okoli spodkopavanja demokratičnega procesa. To se v glavnem doseže z nezakonitim vojskovanjem, organizacijo in podporo državnim udarom, napadom na napredna gibanja in podpiranjem režimov, ki se prilagajajo interesom ZDA z izkoriščanjem in zlorabo lastnega prebivalstva.
In še vedno, ne glede na rezultate zunanje politike Washingtona na Bližnjem vzhodu, ZDA niso glavni krivec za nastanek ali napredek skupine Islamska država.
Ena od težav pri označevanju sunitskih džihadističnih organizacij kot zgolj reakcij na politiko ZDA je, da ta pogled hote ali nehote zavrača idejo, da so salafijska gibanja, predvsem skupina Islamska država, sposobna neodvisne realpolitike.
Pustimo za trenutek ob strani manjše, a vplivne sunitske takfirske skupine, kot sta Ahrar al-Sham in Jabhat al-Nusra, in razpravljajmo o skupini Islamska država. Skupina Islamska država preoblikuje sporazum Sykes-Picot. Nadzoruje populacijo, ki je večja od populacije Finske in Norveške skupaj. Vpleten je v popolno vojno na več frontah z več kot ducatom državnih in nedržavnih akterjev hkrati. Njegovi gospodarski viri so v milijardah ameriških dolarjev, njegovo oboroženo krilo pa sestavlja verjetno več kot 100,000 lovcev.
Takšne rezultate omogočajo zgoščena politična volja, skrbno načrtovanje, učinkovite organizacijske strukture in zavezanost doseganju specifičnih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev. To je politična agencija.
Politična gibanja, ki so nam všeč, so na splošno prikazana kot izrazi politične volje, odločnosti, zavezanosti in tako naprej in tako naprej. Manj priročno je zaznavati gibe, ki jih ne maramo ali jih sovražimo, na enak način. Prej so zgolj reakcija na to ali ono, skoraj neizogibna posledica tega ali onega, simptom tega ali onega.
V začetku leta 2015 je Odbor za otrokove pravice (CRC) objavil »Sklepne ugotovitve o združenem drugem do četrtem periodičnem poročilu Iraka«. Dokument je obvezno branje za vse, ki preučujejo skupino Islamska država. Čeprav se CRC osredotoča na pravice otrok, je osvetlil najnevarnejše cilje in taktike skupine Islamska država, in sicer njeno sistematično pobijanje manjšinskih skupin. Možno je, celo verjetno, da bi preganjanje s strani sil skupine Islamska država doseglo genocidne razsežnosti – do neke mere jih je že.
„Odbor izraža globoko zaskrbljenost zaradi obžalovanja vrednega položaja otrok in družin, ki pripadajo manjšinskim skupinam, zlasti turkmenskim, šabaškim, kristjanom, jezidom, sabejcem, mandejcem, kakajem, faili Kurdom, arabskim šiitom, asircem, baha' i, Alaviti, ki so sistematično ubijani, mučeni, posiljeni, prisiljeni k spreobrnjenju v islam, odrezani od humanitarne pomoči s strani tako imenovanega ISIL-a v poročanem poskusu tako imenovanih članov ISIL-a, da bi zatrli, trajno očistili ali izgnali na primer uničiti te manjšinske skupnosti.«
Po objavi tega dokumenta CRC je skupina Islamska država izvedla več pokolov, nekateri so bili usmerjeni proti tem manjšinam.
Z vidika uresničevanja demokratičnega procesa, človekovih pravic ali najmanjše podobe enakosti Bližnji vzhod ni pokrit z rožicami. Za to je odgovorna množica subjektov. Poleg tega obstajajo številna bližnjevzhodna gibanja in mreže, ki gradijo bolj pravične in trajnostne politične in gospodarske strukture. Te sile se soočajo z več grožnjami. Če želijo zahodni levičarji igrati konstruktivno vlogo in pomagati svojim tovarišem na Bližnjem vzhodu, bodo morda morali ponovno oceniti nekatere svoje poglede na skupino Islamska država, kajti v Siriji in Iraku ni večje grožnje progresivni politiki od islamske. Državna skupina. Ne skupina Islamska država nora reakcija na zločine ZDA, ampak skupina Islamska država neodvisna politična agencija. In to agencijo je treba ustaviti.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate