Obnova Gaza je postal najnovejše oblegovalno orožje. Izraelska okupacija, US ki so podprle njeno ofenzivo, in EU, ki ni storila ničesar, da bi jo ustavila, se zarotijo, da bodo proces obnove spremenili v sredstvo za ustvarjanje ustreznega "mirovnega partnerja", medtem ko je arabski vrh v Kuvajt upa, da ga bo uporabil za dosego palestinske sprave. Medtem vlada palestinskih oblasti (PA) poziva vse strani in druge, naj nanjo gledajo kot na edini kanal za upravljanje gradbenega procesa, ker je vlada, ki jo sestavlja Palestinska osvobodilna organizacija, priznana kot edini legitimni predstavnik palestinskega ljudstva. Kmalu bomo videli, da bo zamrznitev obnove postala orodje vseh teh strani, s katerimi bodo iz odpora izvlekle tisto, kar jim ni uspelo iztržiti v treh tednih vojne in dolgi blokadi pred njo.
Izrael, okupacijska sila, je odločena, da bo proces obnove močno držala v primežu, zato je po "enostranski" prekinitvi ognja ohranila zaprtje mejnih prehodov. Pravzaprav je zato enostransko razglasila premirje: ni se želela zavezati nobenemu sporazumu – egiptovski pobudi ali kateremu koli drugemu okviru –, ki bi jo zavezoval k odpravi embarga, četudi le delnemu, da bi olajšala obnovo. Tel Aviv si je prav tako prizadeval pridobiti "jamstva" mednarodnih agencij, kot je UNWRA. Reuters je 19. januarja poročal, da so zahodni diplomati razkrili, da je Izrael zaprosil ZN in druge agencije, naj predložijo razčlenjene sezname blaga, opreme in osebja, ki ga nameravajo poslati v Gazo, bodisi za nujno pomoč ali za dolgoročnejši proces obnove. . Glede na te vire, Izrael namerava pozorno spremljati te postopke, tako da vztraja, da različne agencije predhodno pridobijo njegovo odobritev za vsak projekt. Eden od pogojev za to odobritev bo, da projekt ne bo koristil Hamasu ali njegovi vladi Gaza. Premier Ehud Olmert je imenoval ministra za socialne zadeve Isaaca Herzoga za koordinatorja Gaza rekonstrukcijski pogon.
O US ne le v celoti podpira Izrael na tem; je odprt glede uporabe procesa obnove, da bi PA ponovno uveljavil svojo avtoriteto in vpliv Gaza. EU je enako odkrita v svojem odobravanju. Komisarka EU za zunanje odnose Ferrero-Waldner je jasno povedala, da EU ne bo prispevala k obnovi, razen če Gaza ustvarila uspešnega mirovnega partnerja in da ne bo dala pomoči vladi, ki jo vodi Hamas. Reuters je poročal, da je evropski diplomat na visoki ravni dejal, da je to "recept za neuspeh". "Bodimo realni. Če bo PA odgovorna, morajo njeno vodstvo in institucije obstajati na terenu. Trenutno nič od tega ne," je dejal.
Povsem jasno je, da Tel Avivu, Washington in Bruselj uveljavitev PA vlada nad Gaza je najmočnejši argument za zavrnitev obnove kot Damoklejev meč Gaza, za okupatorsko oblast pa je ta pogoj najmočnejša "garancija" za ohranitev svojega primeža tega meča. Zdaj se bojijo, da bodo Izrael in mednarodne sile, ki so mu pomagale ohranjati okupacijo od leta 1967, uporabile palestinsko fasado, podprto z uradno arabsko podporo, da bi v Gazi uprizorile ponovitev iraške izkušnje po vojni leta 1991, ko je bila obnova in razvoj nenehno odlagali, da bi dodatno oslabili državo, ki se je pripravljala na strmoglavljenje režima z invazijo, ki se je zgodila leta 2003. Morda je naključje ali pa tudi ne, da je izraelska invazija na Gaza končala skoraj na isti datum kot vojna proti Irak začela pred 18 leti. Prav tako ni dobro za posledice scenarija "spremembe režima" v Gaza da IrakDanašnja infrastruktura, šest dni po strmoglavljenju Sadamovega režima, je slabša, kot je bila pred tem.
Poskus načrtovanja takšnega scenarija lahko vidimo v pozivu predsednika PA Mahmuda Abasa arabskemu vrhu prejšnji teden, naj proces obnove usmerijo prek PA in njenih institucij, pozivu, ki ga je ponovil predsednik Svetovne banke Robert Zoellick, ki se je z Abasom srečal ob robu vrha v Kuvajtu. Generalni sekretar ZN Ban Ki-Moon in drugi zahodni voditelji so predlagali ustanovitev začasnega mednarodnega odbora, ki bi nadziral financiranje in organizacijo prizadevanj za obnovo. Vendar so Abas in njegovi podporniki zavrnili takšen mehanizem z utemeljitvijo, da "domneva, da je ločitev med Gaza in Zahodni breg se bo nadaljeval," je dejal vršilec dolžnosti premierja PA Salam Fayyad in dodal, da mednarodni donatorji, ki si želijo obnove Gaza "bo tvegal poglobitev palestinske delitve z ignoriranjem vloge PA".
Če bi sledili stališču PA, bi obsodili arabske obljube, dane v Kuvajt — kot tudi vse obljube, dane na morebitni mednarodni konferenci o obnovi Gaza pozval k Egipt, parlamentarno skupščino in predsednika EU — ostati na čakanju, dokler si "sposoben mirovni partner" ne zagotovi stalnega sedeža v Gaza.
Čeprav so udeleženci kuvajtskega vrha poudarili nujnost obnove Gaza o mehanizmu načeloma niso dosegli dogovora. Razhajanja med voditelji so ovirala predlog o ustanovitvi sklada za obnovo in večina udeležencev se je uspela dogovoriti, da je bila obnova pogojena s palestinsko spravo, nalogo, ki so jo dodelili arabskim zunanjim ministrom, ne da bi določili datum ali kraj ministrskega srečanja v ta namen, postavljajo nas pred vprašanje, kdaj in kako bodo arabski ministri uspeli tam, kjer so njihovi voditelji držav spodleteli.
Seveda je to zavlačevanje z delegiranjem obljuba za rekonstrukcijo Gaza komaj vreden papirja, na katerem je bil napisan, in ga bo verjetno prepustil isti pozabi, kot je usojeno za toliko drugih resolucij arabskega vrha. Ena od teh pozabljenih resolucij je bila tista, ki jo je sprejel izredni arabski vrh v Cairo oktobra 2000 pozval k ustanovitvi sklada Al-Aksa in Jeruzalem za obnovo palestinske infrastrukture, zlasti v sektorjih zdravstva, izobraževanja, kmetijstva in stanovanj. Očitno arabski voditelji v Kuvajt ni želel spomniti, da ta resolucija ni omejevala razdeljevanja sredstev prek kanala PA, ampak je predvidevala tudi druge kanale, kot so UNWRA, egiptovski in katarski Rdeči polmesec, jordanska kraljeva človekoljubna organizacija, Arabski zalivski program ZN in druge podobne regionalne in mednarodne humanitarne agencije. Morda tudi nikogar niso želeli spomniti, da ob sprejetju te prejšnje resolucije ni bilo "problema Hamasa", za katerim se skrivajo tisti, ki zasedenih ozemelj, bodisi v Gazi bodisi na Zahodnem bregu, res ne želijo obnoviti.
Glavni razlog, zakaj kuvajtski vrh ni sprejel Sklada Al-Aksa in Jeruzalem kot mehanizem za obnovo Gaze, je ta, da je bila nujna humanitarna misija spolitizirana, medtem ko bi morala ostati nad političnimi prepiri med Palestinci, Arabci in tujimi silami. in vsi ostali, katerih glasovi so dovolj glasni, da preglasijo pozive tistih v stiski. O humanitarni pomoči ni kaj razpravljati. Izraelska ofenziva je uničila vso civilno infrastrukturo vlade v Gaza na podlagi tega, da je služil kot baza za Hamas, medtem ko je v resnici šlo za infrastrukturo za obrambo, ki so jo plačali davkoplačevalci v državah donatoricah. Cele stanovanjske četrti so bile zravnane, popolnoma uničenih 4,000 domov in močno poškodovanih okoli 16,000. Zdaj je približno 100,000 civilistov, ki nujno potrebujejo zatočišče, začasno nastanjenih v približno 12 zatočiščih, ki jih je odprla UNWRA v šolah, ki so bile prav tako tarče izraelskega orožja in jih je zato treba tudi popraviti. Poleg tega je treba obnoviti kmetijska zemljišča, ki so bila uničena zaradi bombardiranja, pol milijona Palestincev je treba oskrbeti s pitno vodo, približno enakemu številu ljudi je treba vrniti elektriko in približno 80 odstotkov prebivalcev Gaze je v nujna potreba po pomoči v hrani (to so vse ocene ZN). Vsak politični argument za odlog takšne nujne pomoči je moralno nezaslišan.
Izraelski seznam "prepovedanih materialov" že pred njegovo ofenzivo vključuje predmete, kot so železo, jeklo in cement, ki so zdaj nujno potrebni za obnovo. Komisar ZN za humanitarne zadeve John Holmes je prejšnji torek v izjavi opozoril na to samoumevno resnico, da če Izrael noče dovoliti vgradnje materialov, obnova se ne more začeti.
Enako očitno je, da sprejetje PA kot edinega kanala za financiranje obnove dejansko omogoča okupacijski sili, ki je uničila Gaza, za nadzor obnove. Težko je pričakovati, da bo PA, ki je Izraelu na vsakem koraku, neodvisno in učinkovito upravljala proces obnove z daljinskim nadzorom iz Ramale, kaj šele sprostila sredstva za projekte brez predhodne odobritve Izraela. Ne pozabite, da se je sam predsednik Abas skliceval na težave pri pridobivanju izraelskega dovoljenja za izstop v kratkem času kot razlog, da se ni pojavil Doha vrh na Gaza, je povedal katarski premier in minister za zunanje zadeve šejk Hamed Ben Jasem Al Thani. Prav tako pred samo dvema mesecema Abasova vlada v Ramali ni mogla izplačati plač približno 70,000 vladnim uslužbencem PA, za katere se verjame, da so plačani, da ostanejo doma zaradi notranjih palestinskih razdorov. Če, kot ob vsaki priložnosti ponavlja vršilec dolžnosti premierja Fayyad, PA ne more zagotoviti proračunskih sredstev za Gazo, kar je približno polovica njenega celotnega proračuna, kako se je mogoče zanesti na to vlado, da bo zagotovila sredstva, ki so bila obljubljena – oz. bo zastavljen — za obnovo?
Kuvajt, na primer, je ravnal pravilno, ko je namesto da bi čakal, da arabski vrh doseže dogovor, doniral 34 milijonov dolarjev neposredno UNRWA. Podobno, Norveška doniral 20 milijonov kron organizacijam, ki lahko neposredno dosežejo civiliste Gaza, kot je Mednarodni Rdeči križ. Takšni plemeniti primeri potrjujejo obstoj praktičnih, resnih poti za zadovoljevanje nujnih humanitarnih potreb. Teh ne bi smeli zalagati za zahtevo po prihodu palestinskega "mirovnega partnerja" v Gazo, v nasprotju z vztrajanjem zunanjega ministra PA Riyada Al-Malikija v Kuvajtu, da je treba vse uskladiti s PA "na vseh področjih". pred začetkom postopka pomoči in obnove. Če bo ta zahteva izpolnjena, ni nič bolj zagotovljenega, da bi proces obnove podredili muhavosti okupacijske oblasti in ga spremenili v še en način obleganja. Gaza da bi ga spravil na kolena.
* Pisatelj je veteran arabski novinar s sedežem v Bir Zeit na Zahodni breg palestinskih ozemelj, ki jih zaseda Izrael. Ta članek je bil preveden iz arabščine in objavljen v Al-Ahram Weekly, številka št. 932, 29. januar – 4. februar 2009.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate