Vir: Sustainability Times
Ljudje si na različne načine škodimo zdravju in eden od teh načinov je nadaljnja uporaba fosilnih goriv. Po novih raziskavah je samo leta 2018 več kot 8 milijonov ljudi umrlo zaradi onesnaževanja, povezanega s fosilnimi gorivi.
Raziskovalci na Univerzi Harvard v Združenih državah, ki sodelujejo s kolegi z Univerze v Birminghamu, Univerze v Leicestru in University College London v Združenih državah, ocenjujejo, da Nova študija da je izpostavljenost drobnim trdnim delcem v zraku (PM2.5) zaradi emisij fosilnih goriv povzročila skoraj eno od petih smrti med odraslimi v tem letu po vsem svetu.
Hkrati je bila izrazito visoka umrljivost zaradi okužb spodnjih dihal pri otrocih, mlajših od pet let, v Ameriki in Evropi zaradi izpostavljenosti PM2.5, pravijo strokovnjaki.
"Ocenjujemo, da bo letno skupno 10.2 (95-odstotni interval zaupanja: -47.1 do 17.0) milijona prezgodnjih smrti, ki jih je mogoče pripisati komponenti fosilnih goriv PM2.5," pišejo. "Največji vpliv na smrtnost je ocenjen v regijah z znatnimi količinami delcev PM2.5, povezanih s fosilnimi gorivi: predvsem Kitajska (3.9 milijona), Indija (2.5 milijona) in deli [] vzhodnih ZDA, Evrope in jugovzhodne Azije."
Že dolgo je znano, da lahko dolgotrajna izpostavljenost visokim stopnjam onesnaženosti zraka povzroči ali poslabša široko paleto pogosto kroničnih bolezni, od pljučnih bolezni do bolezni srca do demence pri odraslih in motnje pomanjkanja pozornosti pri otrocih. Prejšnje študije so pokazale, da celo v nekaterih najbogatejših državah sveta, kot so ZDA kar 30,000 ljudiUmrejo zaradi vzrokov, ki so neposredno povezani z onesnaževalci v zraku.
Vendar se je nova študija osredotočila na škodljiva onesnaževala v zraku, ki so posledica izgorevanja fosilnih goriv v različnih oblikah.
»Prejšnje raziskave so se za ocenjevanje povprečnih globalnih letnih koncentracij trdnih delcev v zraku, znanih kot PM2.5, oprle na satelitska in površinska opazovanja. Težava je v tem, da satelitsko in površinsko opazovanje ne more ugotoviti razlike med delci iz emisij fosilnih goriv in tistimi iz prahu, dima gozdnih požarov ali drugih virov,« pojasnjujejo znanstveniki v Izjava izdala univerza Harvard.
Raziskovalci za to študijo so se odločili uporabiti vrhunski 3-D model atmosferske kemije za globalne raziskave, imenovane GEOS-Chem, ki ima visoko prostorsko ločljivost, ki omogoča znanstvenikom, da planet razdelijo v mrežo s kvadratki, velikimi le 50 km krat 60 km, v vsakem pa so označene lokalne stopnje onesnaženosti.
»Namesto da bi se zanašali na povprečja, razširjena po velikih regijah, smo želeli prikazati, kje je onesnaženje in kje ljudje živijo, da bi lahko natančneje vedeli, kaj ljudje dihajo,« pojasnjuje Karn Vohra, podiplomski študent na Univerzi v Birminghamu, ki je delal na študiju.
Njihove ugotovitve še enkrat dokazujejo, kako močno nenehno kurjenje fosilnih goriv vpliva na zdravje milijonov in milijonov ljudi po vsem svetu, zlasti v državah v razvoju, kot sta Kitajska in Indija z nenehno visoko stopnjo onesnaženosti in ogromno gostoto prebivalstva.
Kitajski je z različnimi ukrepi uspelo znižati raven onesnaženosti zraka, vendar številni najhujši onesnaževalci temu niso sledili,
»Medtem ko so stopnje emisij dinamične, naraščajo z industrijskim razvojem ali upadajo z uspešnimi politikami o kakovosti zraka, so spremembe kakovosti zraka na Kitajskem od leta 2012 do 2018 najbolj dramatične, saj sta prebivalstvo in onesnaženost tam velika,« pravi Eloise Marais, izredna profesorica na University College London, ki je še en avtor študije.
"Podobni rezi v drugih državah v tem časovnem obdobju ne bi imeli tako velikega vpliva na svetovno število umrljivosti," dodaja znanstvenik.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate