Egipčani so pred zelo težko izbiro. Izbrati morajo pot, ki ne vodi v večje nasilje, nadaljnje gospodarsko nazadovanje, diktaturo ali celo državljansko vojno. Egipt se mora nekako izogniti usodi Sirije (državljanska vojna z več kot 100,000 civilnimi žrtvami), Iraka (konfesionalni konflikt, ki povzroči več kot 10,000 smrtnih žrtev na leto) in Libije (anemična vlada in divja brezpravnost). Egipt je srčni utrip arabskega sveta in pot, ki jo bo izbral, bo močno vplivala na vse Arabce.
Na žalost lahko trenutna pot Egipta državo popelje v temen tunel z neznanimi in hudimi posledicami.
3. julija 2013 se je egiptovska vojska strinjala z zahtevami skoraj 20 milijonov Egipčanov, ki so demonstrirali za odstavitev izvoljenega predsednika Egipta Mohameda Mursija iz Muslimanske bratovščine. Takrat sem zavrnil klic vojaško posredovanje državni udar, saj se je vojska odzivala na ogromno željo egiptovskega ljudstva. Tudi jaz sem upal, da bo vojaška vladavina začasna in da ji bo sledila bolj posvetna ustava ter svobodne in poštene volitve.
Trenutno stanje kaže drugače. Dogodki po Morsijevi odstavitvi so bili zlovešči za demokracijo in Egipt.
Zatiranje bratovščine
Vodja vojaškega udara, general Abdel Fattah el-Sisi, je vodil vročino proti Muslimanski bratovščini. Nenehne goreče demonstracije Muslimanske bratovščine v podporo Morsijem so naletele na različne odzive, od aretacij do pobojev demonstrantov. Bilo je večjih in enako gorečih pro-el-Sisijevih demonstracij s pogostimi spopadi med skupinama. Vse več je tudi avtomobilov bomb proti vladnim uradnikom in vojski. Podporniki vlade obtožujejo Muslimansko bratovščino terorizma, medtem ko Muslimanska bratovščina obtožuje vlado ubijanja nedolžnih ljudi in teroriziranja opozicije.
Nasilje je v porastu. Doslej je bilo ubitih več kot 1,000 protestnikov iz zavezništva Bratovščine proti državnemu udaru. Med Egiptovsko praznovanje v čast svoji vojski je bilo ubitih 51 ljudi in 200 ranjenih. Na Sinaju vlada kaos, kjer so poboji egiptovskih varnostnih sil rutina. Prvič se je oglasila skupina džihadistov Bayt al-Magdis je odkrito prevzel odgovornost za napad z avtomobilom bombo v mestu Ismailia ob Sueškem prekopu.
Kljub težavam, s katerimi se sooča egiptovska vojska, milijoni Egipčanov priljubljenega el-Sissija primerjajo s svojim slavnim voditeljem Gamalom Abdelom Nasserjem. Oblikovano je bilo naborno gibanje, ki ga poziva k kandidirati za predsednika.
Strah pred vojsko grabi številne politične voditelje. Na primer, Ayman Nour je v izgnanstvu v Libanonu; Mohamed Elbaradei je v svojem domu na Dunaju; in pisarne gibanja 6. april, voditeljev prejšnjega prizadevanja, ki je zrušilo Mubaraka, so zaprli in nekaj njegovih voditeljev aretirali. Vojska ne cilja več le na Muslimansko bratovščino. Obrnil se je posvetni in liberalni voditelji preveč.
Izzivov je na pretek
Egipčani se soočajo z resnimi gospodarskimi izzivi, uradna brezposelnost znaša 13.3 odstotka. Hkrati so med mladimi Egipčani znaki odločnosti. Trenutno obstajajo Zagon 9,000 v Egiptu, ki se trudijo ustanoviti močnejša podjetja in pridobiti sredstva za svoje podjetniške podvige. Zunanji vlagatelji so pokazali velik interes, egiptovski delniški trg pa je v porastu.
Svoboda tiska se zmanjšuje. Egiptovska vlada je zaprla tri velike islamske televizijske postaje skupaj z ne preveč nevtralnimi egiptovskimi uradi Al-Jazeere. Veliko novinarjev je bilo aretiranih in najmanj šest ubitih. Nasprotniki vojske doživljajo precejšen strah in ustrahovanje.
Obamova administracija se pohvali, da se upira zasebnim in javnim pritiskom Savdski uradniki podpirati egiptovsko vojaško vlado ne glede na dejanja slednje proti svojim nasprotnikom. Ameriška vlada je končno naredila skromen korak in omejila vojaško pomoč Egiptu v znak priznanja nedemokratičnega stanja v državi, medtem ko še vedno poskuša ohraniti dobre odnose z voditelji največje arabske države. Obamova administracija lahko prek egiptovskih organizacij usmeri tudi neposredno pomoč za izboljšanje zdravja in izobraževanja prebivalcem Egipta. Egipt potrebuje povečanje, ne zmanjšanje nevojaške pomoči, da bi podprl gospodarski razvoj.
Evropa poskuša posredovati tudi v konfliktu v Egiptu. Catherine Ashton, visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko, je dvakrat obiskal Egipt, da bi poskušal izboljšati pritisk, zmanjšati žrtve in ohraniti dobre odnose. Združene države in Evropa priznavajo pomen stabilnega Egipta za prihodnost Bližnjega vzhoda.
Največje upanje za Egipt je, da obe sprti strani oblikujeta prehodno vlado narodne enotnosti ter izvedeta svobodne in poštene volitve. Vlada narodne enotnosti mora ustaviti vse samovoljne aretacije in uporabo smrtonosne sile proti svojim nasprotnikom. Egiptovska vojska bi se morala vrniti k svoji prvotni politiki, da nikoli ne strelja na civiliste. To je edini način, da se Egipt izogne temnemu tunelu, ki vabi.
Adil E. Shamoo je izredni sodelavec Inštituta za politične študije, višji analitik za Zunanja politika v fokusu, in avtorja Enaka vrednost – ko bo človeštvo imelo mir. On je mogoče doseči na [e-pošta zaščitena].
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate