18. in 20. junija je Mednarodno ljudsko sodišče za človekove pravice in pravosodje v Kašmirju pod indijsko upravo („Sodišče“, sklicano aprila 2008, www.kashmirprocess.org) obiskalo okrožje Baramulla in Kupwara, da bi opravilo tekoče ugotavljanje dejstev in preverjanje v zvezi množičnih grobišč po naročilu lokalnih skupnosti.
Ekipo smo sestavljali odvetnik sklicatelja sodišča Parvez Imroz in jaz, član osebja in snemalna ekipa.
18. junija smo obiskali Raja Mohalla v Uriju, okrožje Baramulla, 110 kilometrov od Srinagarja, kjer je bilo med leti 22-1996 zgrajenih 1997 grobov. Nato v Quaziporo, kjer je bilo leta 13 navedeno, da je 1991 trupel pokopanih v sedmih grobovih. Nato smo odpotovali v Chehal, vas Bimyar, Uri, kjer je 235 grobov. Ponovno smo srečali Atta Mohammada, grobarja in oskrbnika v Chehalu, ki je pričal, da so bila ta trupla, ki jih je prinesla policija predvsem po temi, pokopana med letoma 2002 in 2006. Atta Mohammad je rekel, da se trupla pojavljajo v njegovih nočnih morah, vsako v nazornih, grozljivih podrobnostih. Teroriziran zaradi naloge, ki mu je naložena, so njegove noči brez spanca. Nato smo odpotovali v Mir Mohallo, Kichamo, Sheeri, do glavnega pokopališča s 105 grobovi, kjer naj bi bilo okoli 225–250 trupel, pokopanih med letoma 1994–2003, in manjšega pokopališča z devetimi grobovi, ki mejijo na znak, ki ga oznanja "Vzorčna vas".
20. junija smo obiskali severno okrožje Kupwara. Na poti smo bili priča vojaškim konvojem, vključno z enim od 21+ vozil. Kupwara, ustanovljena leta 1979 z razcepom okrožja Baramulla, približno 5,000 čevljev nad morsko gladino, meji na nadzorno črto na severu in zahodu. Med gorovjema Shamsbari in Pirpanchal je eno najbolj militariziranih območij, približno 95 kilometrov od Srinagarja. Kupwara hrani šest vojaških taborišč, saj vojaške in paravojaške sile zasedajo veliko ozemlja. Deluje sedem centrov za zasliševanje, policijske postaje pa delujejo kot dodatne celice za zaslišanje. V mestu Handwara stražni stolp nadzoruje in uravnava gibanje.
V Kupwari smo obiskali vas Trehgam, kjer je 85–100 grobov, od katerih jih je 24 identificiranih, in se pogovarjali s člani skupnosti. Trehgam je bil dom Maqboola Bhata (r. 1938), ustanovitelja Nacionalne osvobodilne fronte Jammu Kašmirja. Bhat, priznan kot Shaheed-e-Kashmir, nekateri deli Indije označujejo za "terorista". Prizadeval si je združiti ozemlja nekdanje knežje države Džamu in Kašmir v sekularno, suvereno, demokratično državo. Indijsko vrhovno sodišče je Bhata obsodilo na smrt in ga 11. februarja 1984 obesilo v zaporu Tihar v New Delhiju. Maqbool Bhatov nečak Parvaiz Ahmad Bhat nas je spomnil, da je bil Habibullah Bhat, Bhatov brat, prvi primer prisilnega izginotja pred letom 1989. .
Po Trehgamu smo okoli 3. ure prispeli do Regipore in se ustavili za kosilo. Tam sta se dve osebi predstavili kot osebje posebnega oddelka Kašmir (SBK) in protiobveščevalne službe Kašmir (CIK) in zasliševali člana osebja sodišča o našem obisku. Po odgovoru smo nadaljevali do 'pokopališča mučenikov' z 258 grobovi, zgrajenega leta 1995. To grobišče je natančno urejeno, vsak grob je oštevilčen. Truplo 20-25-letnega mladeniča je bilo pokopano v prvem tednu junija, domnevno ubitega v spopadu v vasi Bamhama.
Ustavili smo se pri stojnici s čajem ob cesti, da bi se z domačini pogovorili o grobovih. Štirje obveščevalci so nas zaslišali in zahtevali, da razkrijemo podatke o tistih, ki smo jih obiskali. Kmalu so se zaslišanju pridružili še štirje sodelavci SBK in CIK. Drugo osebje obveščevalne službe je telefoniralo. Do takrat se je zbralo približno 12 obveščevalcev. Po nadaljnjem zasliševanju smo nadaljevali proti Srinagarju. V daljavi je sledil avto.
Zavili smo v Sadiporo, Kandi, kjer so domačini izjavili, da je bilo pokopanih okoli 20 trupel. Pokopališče, preplavljeno z divjim cvetjem, je del večjega zemljišča, ki se uporablja med festivali, vključno z Id. Dve od štirih trupel, ubitih v lažnem spopadu 29. aprila 2007, sta bili izkopani, identificirani kot domačini, v nasprotju s policijskimi zapisi, ki navajajo, da so "pakistanski teroristi". Saidipora ima grob Riyaza Ahmada Bhata, ki je bil ubit v spopadu, star 19 let. Policijski zapisi so ga glede na prvo informacijsko poročilo razglasili za "pakistanskega terorista". Riyaza Bhata je Javeed Ahmed, njegov brat, identificiral kot prebivalca mesta Kalashpora v Srinagarju na podlagi policijskih fotografij iz časa smrti. Ahmed je potoval s sodiščem, da bi nas odpeljal do groba njegovega brata. Javeed je na kolenih poskušal očistiti gosto grmičevje. Kasneje je v Srinagarju pričal, da Bhat nikoli ni bil vpleten v militantnost. Javeed je govoril o žalovanju, zaporu in pretepu na policijski postaji. Vprašal je, kako bi lahko rešil brata pred smrtjo.
Po Sadiapori so nas okoli 6.40 v Shangargundu, Sopore, ustavile tri osebe v civilu. Na silo so se vkrcali v avto. Naročeni smo bili na Policijsko postajo Sopore. Tam so nas prosili, da navedemo svojo identiteto, zaposlitev, namen obiska in da predamo posnetke, ki so po trditvah policije vsebovali "nevaren" in "sporen" material. Navedli smo, da je sodišče, javni proces, svoje delo opravljalo mirno, zakonito, z zavestnim soglasjem in da nismo obiskali omejenih območij. Navedli smo, da policija ni imela zakonitega razloga za zaseg posnetkov. Zadržali so nas 16 minut.
Po več klicih višjih policijskih oseb smo bili izpuščeni. Rdeč avto Indica nama je sledil do Sangrame. V Srinagarju je bilo osebje obveščevalne službe nameščeno v mojem hotelu. 21. junija so mi sledili od hotela do pisarne sodišča v Lal Chowku, kjer je bilo ves dan nameščenih približno 8 uslužbencev, ki so zasliševali vsakogar, ki je vstopil ali zapustil pisarno.
Moja mati, ki živi v Kalkuti, je prejela vprašanje o mojem bivališču iz urada okrožnega sodnika. 22. junija so me spremljali na letališče Srinagar in me zasliševali ter vprašali, ali imam dvojno državljanstvo. Jaz ne. Sem državljan Indije in stalni prebivalec Združenih držav. 24. junija sem prispel v Bhubaneswar, da bi preiskovalni komisiji oddal izjavo o nasilju v Kandhamalu nad kristjani leta 2007 v Orissi. Tudi tam so uradniki Centralne obveščevalne službe vztrajno poizvedovali za mano. Aprila, potem ko sem razglasil sodišče, so me ustavili in nadlegovali pri Imigraciji, ko sem zapuščal Indijo v Združene države, in ponovno ob ponovnem vstopu junija.
Ciljanje na sodišče ni pojenjalo, odkar je okoli 23. junija izbruhnilo vprašanje Amarnath. Nestanoviten predlog o prenosu 800 kanalov zemlje na svetišče, ki je bil preklican 01. julija, sta podprla hindujska nacionalistična stranka Bharatiya Janata in hindujski militant Shiv Sena. Kljub nedavnemu pozivu Sene hindujcem, naj oblikujejo samomorilske enote, se država ne sooča s sankcijami. Kašmirci različnih etničnih skupin in ver so nasprotovali prenosu zemlje v Amarnathu. Voditelji skupnosti v Kašmirju so pojasnili, da njihovo stališče proti predlogu ni nasprotovanje hindujskim romarjem, temveč represivna država. Med protesti zaradi prenosa zemljišč v Amarnathu je bila državljanska nepokorščina vzporedna s tisto iz leta 1989, sredi hude represije. 30. junija smo se v razmerah, podobnih policijski uri, srečali z dvema družinama v Srinagarju, ki sta pripovedovali, da je policija ustrelila njuna sinova. Na enem mestu, v starem mestnem jedru, medtem ko so moški pozno zvečer odpeljali truplo na pokop, se je policija vrnila in uničila lastnino ter nadlegovala ženske.
30. junija ob približno 10 so Parveza Imroza in njegovo družino doma napadle državne sile, ki so med izstopom izstrelile tri strele in vrgle granato, ko sta družina in skupnost prekinila njihove poskuse. Sosedje so poročali, da so videli eno veliko oklepno vozilo in dva ciganska avtomobila ter moške v uniformah CRPF (Centralne rezervne policijske enote) in SOG (Skupina za posebne operacije). Ta poskus umora je stopnjevanje v oblikah državnega ustrahovanja in ciljanja proti zagovorniku Imrozu. Gre za poskus, da bi sodišče naredili ranljivo in nam vlili strah v poskusu, da bi ustavili ta proces.
01. julija smo se srečali na domu Khurrama Parveza, preden smo nagovorili tiskovno konferenco. Zunaj so z opazovanjem nadaljevali džipi z moškimi v civilu, spremljal pa jih je džip z oboroženimi moškimi v uniformah.
Kasneje smo odvetnik Imroz, Khurram Parvez, odvetnik Mihir Desai in jaz odšli na policijsko postajo, da bi vložili prvo informativno poročilo. To nam ni bilo dovoljeno. Iz varnostnih razlogov Parvez Imroz ne ostaja doma. Khurram Parvez ostaja pod nadzorom.
Moram upoštevati razdaljo, preden ponovno obiščem grobove. 04. julija, ko sem sedel na letalu na mednarodnem letališču v Delhiju in čakal na vzlet, sem prejel telefonski klic na svoj indijski mobilni telefon, klicatelj 'Neznano': »Gospa, vemo, da odhajate. Pametno premisli, preden se vrneš.”
Zdi se, da ukazi indijske obveščevalne in varnostne uprave za vznemirjanje vodstva mednarodnega sodišča prihajajo na najvišji ravni. Splošna politika nadzora se ne sme uporabljati kot pretveza za ustvarjanje ovir pri našem delu. Medtem ko se Indija zavzema za sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov, se mora indijska vlada, kot so "Frontline Defenders" navedli v svojem nedavnem opozorilu v podporo sodišču, držati lastne ponavljajoče se zaveze miru v Kašmirju ter mednarodnih konvencij in zakonov. Podpirati mora demokratično upravljanje in varovati človekove pravice.
Odvetnik Imroz, Khurram Parvez in drugi člani ekipe sodišča so že dolgo doživljali krivice zaradi svojega izjemnega dela zagovornikov človekovih pravic. Parvez Imroz, hvaljeni odvetnik za človekove pravice, je preživel dva, zdaj že tri poskuse atentata, prvega s strani skrajnežev. Od leta 2005 je bil njegov potni list zavrnjen. Khurram Parvez je izgubil nogo v incidentu s kopensko mino. Gautam Navlakha in Zahir-ud-Din sta bila ustrahovana in jima grozi, tako kot Mihir Desai, pri njunem širšem delu. Omeniti velja, da indijska vlada dodaja ustrahovanje grožnjam s smrtjo in posilstvom, ki so mi jih izrekli hindujski skrajneži zaradi dela na področju človekovih pravic.
Delo sodišča je dejanje vesti in odgovornosti, obremenjeno z obtožbo zapletenih in nasilnih zgodovin. Njegov mandat pri dokumentiranju sedanjosti Kašmirja je popisovanje strukture militarizacije, statusa človekovih pravic in pravnih, političnih, militarističnih "izrednih stanj". Delo sodišča se bo nadaljevalo v naslednjih mesecih. Deležni smo bili široke solidarnosti civilne družbe; žrtev/preživelih, na uličnih vogalih, od vaščanov, navadnih državljanov, tistih, ki so predani pravici. Vsako življenje v Kašmirju ima svojo zgodbo. Podjarmljanje civilne družbe je povzročilo veličasten etični odpor. Država se ne more boriti proti vsakemu posamezniku.
Skoraj dve desetletji genocidnega nasilja beležita 70,000+ mrtvih, 8,000+ izginulih, 60,000+ mučenih, 50,000+ osirotelih, neizmerno seksualizirano in spolno usmerjeno nasilje, zelo visoko stopnjo samomorilnega vedenja; na stotisoče razseljenih; kršitve obljub, zakonov, konvencij, dogovorov, pogodb; množična grobišča; miljo za miljo bodeče žice; strah, zatiranje različnih zahtev po sodelovanju pri določanju prihodnosti Kašmirja, spirale nasilja, dolgotrajna tišina. Lani je edina bolnišnica v Kašmirju s storitvami za duševno zdravje sprejela 68,000 bolnikov. Globoke socialne, ekonomske in psihološke posledice ter intenzivna izolacija so vplivale na zasebno, javno in vsakdanje življenje. Sprožil je brutalen odpor skupin, ki so sodelovale v nasilni militantnosti. Zatiranje bojev za samoodločbo in mednarodne politike/politike je imelo resne posledice in ustvarilo stičišče, na katerem se neuspeh upravljanja križa s kulturo žalosti.
Osebe, ki so preživele mučenje, nemilitanti in nekdanji militanti, s katerimi sem se srečal, so pričale o sadizmu sil. Moškemu, ki je bil obešen z glavo navzdol, naj bi skozi anus vbrizgali bencin. Vkrcanje v vodo, pohabljanje, posilstva žensk, otrok in moških, stradanje, psihično mučenje. brutaliziran, »ozdravljen«, da bi bil spet brutaliziran. Tatu orla na roki moškega naj bi vojaški častnik prepoznal kot simbol Azad Kašmirja, ki ga drži Pakistan, čeprav je moški pojasnil, da je tetovaža iz njegovega otroštva. Koža, na kateri je bil, je bila opečena. Policist, je dejal moški, je rekel: "Ko pogledate to, pomislite na azadi". Mati, ki naj bi jo vojaško osebje prosila, naj gleda posilstvo njene hčerke, je prosila za njeno izpustitev. Zavrnili so. Molila je, da ne more gledati, in prosila, naj jo pošljejo iz sobe ali pa jo ubijejo. Povedali so nam, da ji je vojak uperil pištolo v čelo, češ da ji bo izpolnil željo, in jo ustrelil, preden so hčer začeli posiliti. Pogovarjali smo se tudi z osebami, ki so jih napadali skrajneži. En moški je izjavil, da izkušnje ljudi z obsojanja vrednimi grozodejstvi militantnosti ne pomenijo opustitve njihove želje po samoodločbi. To je, kot je dejal, napaka, ki jo dela država, ko meša militantnost z namenom samoodločbe.
Pojasnil je, da tudi samoodločba ni znak zvestobe Pakistanu, v veliki meri ravno nasprotno.
Nenehna in zastrašujoča prisotnost vojaških in paravojaških sil, povečan in prefinjen nadzor se združuje z vsesplošnim in neizmernim trpljenjem ter jezo ljudi v vaseh, mestih in mestih po vsem Kašmirju. Vzporedno s prisotnostjo 500,000 vojakov in zavezanostjo jedrski rabi uradni podatki navajajo, da je v Kašmirju okoli 450 skrajnežev in da poteka demilitarizacija. Marca 2007 so trije vladni odbori za demilitarizacijo sklenili, da se 'vojna nizke intenzivnosti nadaljuje', kar je postavilo v negotovost zmanjšanje števila vojakov in razveljavitev drakonskih zakonov – zakona o posebnih pooblastilih oboroženih sil iz leta 1958, ki je bil uveden v Džamuju in Kašmirju decembra 1990, in Zakon o prizadetih območjih iz leta 1976, sprejet leta 1992. Lokalna realnost odraža, da si ti zakoni in vojska prizadevajo nekaznovano nadzorovati splošno prebivalstvo.
Kašmir je vedno bolj opredeljen kot "postkonfliktno" območje. "Postkonflikt" ni propagiranje turizma v smeri očitnega razkazovanja nacionalizma. Postkonflikt je prostor za zdravljenje, refleksijo in omogočanje sodelovanja civilne družbe pri določanju miru in pravičnosti. Grobovi govorijo tistim, ki poslušajo. Tisti, ki jih preganja zgodovina, so poklicani, da se spominjajo.
(Dr. Angana Chatterji je izredna profesorica socialne in kulturne antropologije na kalifornijskem Inštitutu za integralne študije in sosklicateljica Mednarodnega ljudskega sodišča v Kašmirju. Krajša različica članka se je pojavila v nedavni številki revije Tehelka).
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate