Ker so finance Detroita vse bolj slabe, se mestni upniki začenjajo soočati drug z drugim in poskušajo vsak zmanjšati svoje izgube. Mestna pokojninska blagajna, ki podpira upokojene mestne delavce, se je znašla v neposrednem spopadu z močnim nasprotnikom, lastniki obveznic, posamezniki in ustanovami, ki so mestu dajale denar za uživanje obresti na posojilo.
Kevyn Orr, vodja za nujne primere, ki je bil zadolžen za reševanje mestnih financ, je že nakazal, da je treba »boleče žrtve deliti«.
Imetniki obveznic vztrajajo, da morajo biti poplačane v celoti ali pa naj imajo vsaj prednost pri poplačilu. V nasprotnem primeru trdijo, da bodo mesta po vsej državi prisiljena plačati veliko višje obrestne mere, ko si izposodijo denar, saj bodo občinske obveznice ocenjene kot manj varne. In opozarjajo na "polno vero in kreditno zastavo", ki je podlaga za izdajo obveznic in naj bi jih naredila bolj varne.
Ampak, glede na The New York Times, je veliko upokojencev v mestu že v revščini, kar postaja nova norma za upokojence med 99 % po vsej državi. In kot je pravilno poudaril predsednik enega od prizadetih sindikatov: »To je v bilancah stanja njihovih [imetnikov obveznic]. Ampak to je naše življenje.«
Ker neenakosti v bogastvu še naprej ustvarjajo vedno večji prepad med bogatimi in nami ostalimi, koncept »skupnega žrtvovanja« postaja vse bolj smešen. Po eni strani se ljudje trudijo dati hrano na mizo in obdržati svoje hiše, potem ko so vse življenje trdo delali. Po drugi strani pa imetniki obveznic želijo lep donos svoje naložbe, ne da bi pri tem sploh opravili kakršno koli delo.
Naloga sindikatov je, da zaščitijo svoje člane. AFL-CIO bi moral nemudoma postaviti za svojo največjo prednostno nalogo obrambo upokojenih mestnih delavcev v Detroitu in prinesti vse svoje vire v mesto, da bi mobiliziral ogromno število ljudi na ulicah in spodbudil javno podporo okoli upokojenih mestnih delavcev. Sindikati bi morali vztrajati pri zvišanju davkov za bogate, da bi rešili mestne finance in zaščitili delavce v mestu. Takšna gesta bi sindikatom prinesla izjemen ugled in ponovno obudila zanimanje za delavsko gibanje, ki je že desetletja na poti navzdol.
Pravzaprav 22. junija NAACP in Združeni avtomobilski delavci (UAW) načrtujeta pohod svobode v spomin na 50.th obletnici izvirnega Pohoda svobode dr. Martina Luthra Kinga mlajšega v Detroitu, kjer je imel prvotno različico govora »I Have a Dream«. AFL-CIO bi moral dati vso svojo podporo tej demonstraciji in spodbuditi, da se demonstracija osredotoči na stisko upokojenih mestnih delavcev. In če na boj v Detroitu vključi sodišče javnega mnenja, lahko morda vpliva na izid.
Poleg demonstracij 22. junija je južnokrščanska voditeljska konferenca (SCLC) med drugim pozvala k pohodu proti Washingtonu 24. avgusta v spomin na govor dr. Martina Luthra Kinga. AFL-CIO je podprl ta dogodek. Moral bi izkoristiti priložnost in znova mobilizirati ogromno število delovnih ljudi, da bi zahtevali konec varčevalnih ukrepov, ki so bili vsiljeni delovnim ljudem po vsej državi ¾ ne le delavcem v Detroitu ¾, od rezov do socialnih storitev, rezov za pokojnine, rezi v delovnih mestih, rezi v izobraževanju, rezi v plačah in zdaj grožnje z rezi v socialni varnosti in Medicare. In od zvezne vlade bi morala zahtevati, da sproži obsežen program zaposlovanja, ki bi se financiral s povišanjem davkov za bogate.
Z vso podporo delavcem v Detroitu bi lahko AFL-CIO uspel zaščititi te delavce in hkrati pomagati sebi, saj je prav tako v hudi stiski in potrebuje reševanje, kot so delavci po vsej državi. poziva in čaka, da ukrepa.
Ann Robertson je predavateljica na državni univerzi v San Franciscu in članica kalifornijskega združenja fakultet. Bill Leumer je član Mednarodne bratovščine voznikov vpreg, Local 853 (upokojen). Oba sta pisca za Workers Action in sta dosegljiva na [e-pošta zaščitena].
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate