Za kubanske izgnance je kavarna Versailles vzporedni svet. Če ne bi bilo revolucije, ne Fidela, bi tam, kot je ta v Havani, srkali kavo in brali dnevne časopise. Toda po 45 letih so še vedno v Little Havani v Miamiju, v izgnanstvu.
Zaradi natakarjev v poškrobljenih belih srajcah in gozdno zelenih telovnikih je Versailles videti kot nekoč kubanska prestolnica; prav tako keramična tla in kavni pult, kamor pridejo kubanski Američani ogovarjati. Jedilnik in ambient sta v bistvu nespremenjena že desetletja, vendar se politika male Havane spreminja v malenkosti, ki bi lahko močno vplivale na letošnje predsedniške volitve.
Sprememba je jasna vsakomur, ki pogleda skozi okno Versaillesa in čez cesto, kjer si je predsedniška kampanja Johna Kerryja uredila pisarno, polepljeno z demokratskimi pripomočki.
Kot volilna predrznost je to primerljivo z odprtjem republikancev v Harlemu. Na Floridi je kubansko glasovanje kamen, na katerem je bila zgrajena volilna zmaga predsednika Busha leta 2000. 82 % od 450,000 kubanskih Američanov na Floridi je glasovalo za republikance, ob spremljanju in ljubkovanju Jeba, njegovega špansko govorečega brata in guvernerja zvezne države.
Ta skoraj monopol zdaj kaže znake propada. Mlajši Kubanci in novejši priseljenci se obračajo stran od politike postrevolucionarnih izgnancev, los historicos.
Eden od mlajših moških, ki pije kavo, Ignacio Luzarraga, je odličen primer. Star je 26 let, je druga generacija kubanskega Američana, ki 2. novembra na voliščih ne bo sledil družinski tradiciji. Volil bo demokrata, za senatorja Kerryja.
"Mlajša generacija kubanskih Američanov ne bo sledila zgledu samo zaradi tega," je dejal. Pogovarjati se s starejšimi kubanskimi Američani o politiki pomeni zaviti skozi štiri grenka desetletja ameriško-kubanskih odnosov, v katerih so se republikanci uveljavili v Mali Havani kot stranka protikomunizma, embarga in, v očeh izgnanstva, maščevanja. Zaskrbljenost gospoda Luzarrage je podobna skrbi večine drugih mladih Američanov. Skrbi ga Irak in verjame, da George Bush "ni bil pošten, kot bi moral biti" o razlogih za vstop v vojno in njenih posledicah za ameriške enote in za iraško ljudstvo. Tessie Arau je še ena kubanska republikanka, ki tokrat ne bo glasovala za Georgea Busha. Vodi čartersko podjetje, ki organizira lete na Kubo za kubanske Američane, da vidijo sorodnike.
Maja je Busheva administracija ukazala, da se ta potovanja zmanjšajo na eno na tri leta na osebo. Odločitev je razveselila trde zgodovinarje, ki nimajo več tesnih vezi z otokom. Za mnoge nove prišleke, običajno ekonomske migrante, ki podpirajo sorodnike na Kubi, je bil ukrep katastrofa.
»To je nečloveško. Neki gospod se je ubil, ker je vedel, da svojega avtističnega sina ni mogel videti tri leta,« je povedala gospa Arau. »Ne razumem, kako to prinaša demokracijo. Razlogi, da smo prišli v to državo, so bile te svoboščine, svoboda, da potujemo, kamor želimo, in ta administracija nam jemlje.”
Republikanci zavračajo govorjenje o razpadu monolita. Ileana Ros-Lehtinen, kongresnica iz ene največjih kubanskih družin, je dejala:
»To slišimo vsaki dve leti. Ne vem, koliko volitev bo potrebnih, da bodo ljudje nehali govoriti o razdrobljenem kubansko-ameriškem glasovanju.”
Vendar pa se v anketah kažejo politične in demografske delitve v skupnosti. Med mlajšimi, v ZDA rojenimi kubanskimi Američani je Kerry vodil pred Bushem z 58 proti 32 %. Med priseljenci, ki so prispeli po letu 1980, je gospod Kerry vodil s 40 % proti 29 %.
Anketo je izvedla New Democrat Network, aktivistična organizacija, vendar neodvisne raziskave kažejo, da Bush izgublja položaj v skupnosti kot celoti in se bori za preboj med 70 %. To je pomemben premik v državi, v kateri je gospod Bush pred štirimi leti dobil le 537 glasov.
Anketa, ki jo je izvedel Kubanski raziskovalni inštitut na Mednarodni univerzi Florida, je pokazala, da 36 % skupnosti namerava voliti Kerryja ali pa je neodločenih. "Predsednik bo težko osvojil Florido, če bo 36 odstotkov kubanskih Američanov, ki lahko volijo, glasovalo za Kerryja ali se vzdržalo," je dejal Damian Fernandez, vodja inštituta.
Medtem ko v Miamiju poka zid, je še eno Kerryjevo odprtje severneje okoli Orlanda, kjer se je portoriško prebivalstvo Floride od leta 2000 povečalo za četrtino, volivcev, ki se tradicionalno nagibajo k demokrati. Kerryjeva kampanja pa je počasi prevzela latinoameriške glasove Floride.
Osebno se še ni pojavil v Mali Havani. Njegova tamkajšnja pisarna je prekinitev s preteklostjo, vendar je vsa dosedanja literatura v angleščini – po besedah tamkajšnjega uradnika za kampanjo, »spogled«. "Kerry ni opravil prav dobrega dela, ko je dvoril tem volivcem," je dejal profesor Fernandez. Izzivalec ima natanko štiri tedne časa, da poskusi izkoristiti predsednikovo šibkost. Če mu tega ne bo uspelo, bo to za floridske demokrate ena največjih zamujenih priložnosti na teh volitvah.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate