Venezuelanalysis.com bralcem prinaša ta podroben povzetek novega Organskega zakona o delu in delavcih (LOTTT), o katerem tako v državnem zboru kot med delavci in gibanji razpravljajo od leta 2003. Zakon vsebuje 554 členov .
Naslov 1 – NORME IN USTAVNA NAČELA
Poglavje 1 – Splošni predpisi, členi 1–17
To poglavje, kot je običajno, orisuje predmet in področje prava.
Cilj zakona je »zaščita dela kot družbenega dejanja« in zaščita delavskih pravic, pri čemer priznava delavce kot ustvarjalce družbeno proizvedenega bogastva in kot protagoniste v izobraževalnem in delovnem procesu.
Prav tako želi urediti pravne situacije in razmerja, ki izhajajo iz procesa proizvodnje blaga in storitev, ter zaščititi delo kot »osvobajajoč proces«.
Zakon velja tako za Venezuelce kot za »tujce«, ki delajo v državi, in za delavce, sklenjene za delo zunaj države, in čeprav delavske kolektivne pogodbe ne smejo diskvalificirati nobenih pravic ali predpisov v zakonu, lahko takšne pogodbe presegajo zakon, če želje delavcev. Oboroženi organi, kot so policija in nacionalne bolivarske oborožene sile, so izvzeti iz zakona. Vsi drugi javni ali državni delavci spadajo pod ta zakon.
Samo nacionalna izvršilna in zakonodajna oblast imata pristojnost za izvajanje in urejanje zakona, državne in občinske vlade pa ne morejo oblikovati zakonov ali odlokov, ki temeljijo na zakonu.
Pomembno je, da zakon v 11. členu navaja, da je pravosodje v zvezi z delom "brezplačno" na mestih pravne in delovne uprave, zato ni mogoče določiti stopenj honorarjev niti zahtevati plačila za storitve. Javni notarji ne morejo zaračunati pristojbin.
Uradni jezik Venezuele je kastiljščina (latinskoameriška španščina), domorodni jeziki pa so uradni jezik domorodnih ljudstev, zato bi morale biti publikacije, priročniki za usposabljanje in tako naprej v španščini ali v domorodnem jeziku, odvisno od situacije.
Mednarodni sporazumi in pogodbe, ki jih je podpisala Venezuela, se bodo uporabljali obvezno, če bodo »ugodnejši« od nacionalne delovne zakonodaje.
Druga pomembna točka je 17. člen, ki pravi, da ima vsakdo pravico do socialne varnosti kot javne službe nepridobitne narave. Delavci bodo uživali to pravico, ne glede na to, ali so odvisni od šefa ali ne.
»Hišno delo je gospodarska dejavnost, ki ustvarja dodano vrednost ter ustvarja bogastvo in blaginjo. Gospodinje imajo v skladu z zakonom pravico do socialne varnosti.«
Poglavje 2 – Vodilna načela, členi 18–24
Zakon temelji na načelih: socialne pravičnosti in solidarnosti, »nedotakljivosti« delavskih pravic in ugodnosti ter prepovedi vsakršne diskriminacije glede na raso, starost, spol, socialni status, veroizpoved ali katerikoli drug pogoje.
Mladostnikom je prepovedano opravljati dela, ki bi lahko vplivala na njihov »integralni razvoj«.
V zvezi z enakostjo spolov 20. člen pravi, da »država zagotavlja enakopravnost žensk in moških pri uresničevanju pravice do dela. Delodajalci bodo pri izbiri, usposabljanju, napredovanju, delovni stabilnosti, strokovnem usposabljanju in nagrajevanju uporabljali merila enakosti in pravičnosti ter so dolžni spodbujati enakopravno udeležbo žensk in moških pri vodstvenih odgovornostih.
Izključitev, prednost ali omejevanje dostopa do dela in delovnih pogojev na podlagi rase, spola, starosti, civilnega statusa, sindikalne pripadnosti, vere, političnega prepričanja, narodnosti, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali socialnega izvora je prepovedano. Zaščita materinskih in očetovskih pravic, otrok ali invalidov se ne šteje za diskriminacijo.
Zakonodajni proces in administracija obstajata zato, da delavcem in delodajalcem ponudita rešitve za konflikte, ti postopki pa morajo biti svobodni, hitri, učinkoviti, pravični, dostopni, nepristranski, transparentni in brez »formalizmov«.
3. poglavje – Pravica do dela in odgovornost do dela, 25.–29
25. člen navaja, da je »glavni cilj družbenega procesa dela premagati oblike kapitalističnega izkoriščanja, pa tudi proizvesti blago in storitve, ki zagotavljajo našo ekonomsko neodvisnost, zadovoljujejo človeške potrebe s pravično razdelitvijo bogastva in ustvariti materialne, družbene in duhovne razmere, ki omogočajo, da je družina temeljni prostor celostnega razvoja ljudi.«
»Družbeni proces dela« naj bi prispeval k zagotavljanju: neodvisnosti in nacionalne suverenosti, ekonomske suverenosti, človeškega razvoja za »dostojen obstoj« in gospodarske rasti, ki »omogoča dvig življenjskega standarda prebivalstva, prehranske suverenosti in varnosti«. , varstvo okolja in racionalna raba nacionalnih virov. Socialni proces dela temelji na »protagonistični in participativni demokraciji, socialni pravičnosti ter soodgovornosti države in družbe za zagotavljanje popolne socialne vključenosti in celovitega človekovega razvoja«.
Po 26. členu »Vsakdo ima pravico do dela in je dolžan delati po svojih zmožnostih in zmožnostih ter pridobiti produktiven, ustrezno plačan poklic, ki mu omogoča dostojanstven in dostojen obstoj«.
Če je vsaj deset delavcev, mora biti 90 % ali več Venezuelcev v skladu s členom 27. Plačila tujcev ne smejo preseči 20 % vseh opravljenih plačil. Begunci so izvzeti, pri zaposlovanju tujcev pa bodo imeli prednost tisti z venezuelskimi otroki in tisti z najmanj 5-letnim prebivališčem.
Ministrstvo za delo lahko dovoli izjeme v nekaterih primerih, na primer ko je potrebno posebno tehnično znanje in Venezuelci niso na voljo. Izjema temelji na pogoju, da delodajalci nato usposabljajo Venezuelce na tem območju.
Poglavje 4 – Zaščita delavcev, 30. – 34. člen
Nikomur ni mogoče preprečiti dela ali ga prisiliti k delu proti njegovi volji, ministrstvo za delo pa lahko prepreči nadomeščanje delavca, ki ima na primer poklicno bolezen ali zmanjšano zmožnost.
Otroci, mlajši od 14 let, ne smejo delati, razen pri umetniških in kulturnih dejavnostih, za katere je izdal dovoljenje pristojni organ za varstvo otrok in mladostnikov.
Nihče ne more ovirati »prostega tranzita« po cestah ali drugih poteh do delovnih centrov. Na delovnem mestu je prepovedana prodaja in uživanje alkohola ali mamil, igre na srečo, prostitucija in orožje.
5. poglavje – Pravica do dela, 35. – 50. čl
To poglavje opredeljuje vzdrževane in neodvisne delavce kot tiste, ki delajo pri delodajalcu, ali ne, »vodilnega delavca« kot tistega, ki odloča ali zastopa delodajalca, inšpekcijskega delavca pa kot tistega, ki preverja delo drugih.
43. člen opisuje odgovornosti delodajalca, vključno z zagotavljanjem varnih delovnih pogojev. Odgovorni so tudi za nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ki jih povzročijo vsi, ki delajo pod njimi. Delegatom za preventivo so dolžni zagotoviti potrebne prostore in sprejeti priporočila odborov za zdravje in varnost (44. člen).
Po opredelitvi zunanjega dela v 47. členu kot »goljufije, ki jo zagrešijo delodajalci, da bi izkrivljali, zanikali ali ustvarili ovire za uporabo delovnega prava«, ta zakon v 48. členu prepoveduje zunanje izvajanje dela. To pomeni, da ni dovoljeno: delovni subjekti za javno delo, storitev ipd., ki je trajno in neposredno povezano s proizvodnim procesom najemnika, najemanje delavcev preko posrednikov v izogib obveznostim do najemalcev, ustvarjanje delovnih subjektov v izogib obveznostim in tako naprej
6. poglavje – Tožbeni rok, 51. čl., 2
To poglavje se nanaša na zahteve in pravne postopke.
Naslov 2 – DELOVNA RAZMERJA
1. poglavje – Splošne določbe, 53.–54
V tem kratkem poglavju je opredeljeno, kdaj obstaja delovno razmerje (ko nekdo daje, nekdo drug pa storitev). Tisti, ki prostovoljno zagotavljajo storitev organizaciji brez dobička, so izvzeti. Delo se bo nagrajevalo, kjer pa ne, bo sledila kazen, ki bo opredeljena v nadaljevanju zakona.
2. poglavje – Pogodba o delu, 55.-65.čl
Pogodba o delu določa pogoje, pod katerimi oseba opravlja svoje storitve. Plače ne smejo biti nižje od uveljavljene minimalne plače v državi in tudi ne manjše od tistega, kar so drugi delavci plačani za isto delo v isti ustanovi.
Zaželeno je, da je pogodba o delu v pisni obliki, kjer ni nič pisnega, se domneva, da so izjave delavca resnične, dokler se ne dokaže nasprotno. Delodajalec in delavec morata izročiti kopijo pogodbe, v kateri mora biti navedeno: ime in priimek, osebna številka, naziv in opis delovnega mesta, datum začetka, čas trajanja, delo, ki ga bo opravljal, trajanje delovnega dne oz. izmene, plača in oblika njenega izplačila, veljavna kolektivna pogodba ipd.
Pogodbe, ki so bile sklenjene za določen čas in so bile dvakrat podaljšane, se bodo štele za trajne. Poleg tega delavci ne morejo delati več kot eno leto na podlagi pogodbe za določen čas. Naročila za določena javna dela so ločena od tega in trajajo ves čas, potreben za izvedbo del.
Pogodba o zaposlitvi je torej lahko le za določen čas pod naslednjimi pogoji: kadar to zahteva narava službe, nadomeščanje drugega delavca ali Venezuelci, ki delajo izven države.
Delodajalci imajo do delavcev, sklenjenih za delo izven države, vrsto obveznosti, med drugim plačilo prevoza in prehrane ter pisno obveščanje o splošnih življenjskih razmerah v državi.
3. poglavje – Zamenjava delodajalca, 66.-70
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate