Čeprav se o njem ne razpravlja veliko, je Južna Azija glavno središče svetovnih gospodarskih interesov z veliko koncentracijo kanadskega finančnega kapitala, tuje pomoči in razvojnih agencij.
Export Development Canada (EDC) je kronska korporacija, odgovorna za usklajevanje kanadskih naložb v tujini. V letih 2000–2004 je bilo 27 % kanadskih neposrednih tujih naložb v energetiko, rudnike in minerale z osrednjimi točkami v Južni Ameriki in Južni Aziji. Po navedbah Naravni viri Kanada, imajo kanadska podjetja deleže v 6400 rudarskih nepremičninah po vsem svetu. Podjetja s sedežem v Kanadi izvajajo približno 40 % vseh raziskav mineralov, kar predstavlja 12 % vseh kanadskih neposrednih tujih naložb.
Eno takih rudarskih dejavnosti je v Indiji. Leta 1993 je konzorcij zasebnih podjetij, vključno s kanadskim podjetjem Alcan, ustanovil Utkal Alumina International Ltd za začetek rudnika boksita in rafinerije glinice v Kashipurju. Alcan je drugi največji proizvajalec aluminija na svetu in ima 45 % aktivnih delnic v podjetju Kashipur. Ocenjuje ga Solidarnostna kampanja Alcan't in India da bo projekt razselil 60,000 ljudi. Decembra 2000 je 22 od 24 prizadetih vaških svetov sprejelo sklepe o nasprotovanju projektu, potem ko je državna policija po sestanku skupnosti proti rudarjenju ustrelila in ubila tri vaščane.
Od leta 2004 se je takratni kanadski minister za mednarodno trgovino Jim Peterson začel pogajati o sporazumu o spodbujanju in zaščiti tujih naložb z Indijo, da bi kanadskim podjetjem dal zagotovila, da njihova sredstva ne bodo nacionalizirana in bodo ostala čim bolj brez predpisov. Dve večji kanadski podjetji, ki sta se podali v Indijo, sta Sun Life Financial, ki je postalo vodilno zavarovalniško podjetje v zasebnem sektorju v Indiji, in inženirsko-gradbeni velikan SNC-Lavalin, do nedavnega povezan s podjetjem SNC Technologies Inc., razvijalcem in proizvajalcem streliva. .
Razcvet panoge v Indiji je zunanje izvajanje poslovnih procesov v Indiji, ki večinoma predstavlja klicne centre. Statistični podatki Nacionalnega združenja podjetij za programsko opremo in storitve iz leta 2002–2003 razkrivajo, da ZDA in Kanada predstavljata 71 % celotnega zunanjega izvajanja, po ocenah McKinsey & Co. pa globalne korporacije z zunanjim izvajanjem ustvarjajo prihranke od 40 do 60 %. Indija. Varčevalnih ukrepov, po Indija Resource Center, vključujejo kršitve varstva dela, kot so osemurni delovnik, možnost dela v nočnih izmenah in delo na zakonsko določene praznike.
Kanadska agencija za mednarodni razvoj (CIDA) je vodilna kanadska razvojna agencija.
Velik del kanadske tuje razvojne pomoči je bil imenovan "fantomska pomoč" - pomoč, ki ne izboljša življenj, ki jim je namenjena - in vključuje porabo za predrago tehnično pomoč in vezano pomoč. Kanadski korporativni lobiji zagovarjajo vezano pomoč, ker je tuja pomoč tista, ki jo je treba porabiti v državi donatorki, s čimer jim zagotovi posredno subvencijo. Po navedbah Akcijska pomoč, fantomska pomoč predstavlja več kot 50 % kanadske porabe pomoči in 47 % kanadske fantomske pomoči je vezanih na porabo v Kanadi. Vezana pomoč je del širšega cilja neoliberalizacije in razvoj zasebnega sektorja, ena od petih glavnih prednostnih nalog CIDA: »Zmanjšanje revščine zahteva velika prizadevanja za obravnavanje potreb zasebnega sektorja v državah v razvoju.«
Bangladeš je bil v zadnjih treh desetletjih eden največjih prejemnikov pomoči v Kanadi. Po podatkih CIDA Programski okvir državnega razvoja 2003–2008 za Bangladeš, je razvoj zasebnega sektorja glavni cilj programa. Kot del večstranskih svetovnih prizadevanj je Kanada leta 1978 zahtevala, da Bangladeš vzpostavi cone za izvozno predelavo, ki jih ureja bangladeški organ Export Processing Zone in so zunaj področja nacionalne delovne zakonodaje. Financira CIDA Naložbeni center lokalnih podjetij spodbuja lokalna zasebna podjetja s partnerstvi s tujimi podjetji, zlasti v rastoči industriji oblačil, ki je ocenjena na 5 milijard dolarjev izvoza.
Po poročilu New Age iz junija 2006 je v sektorju oblačil v Bangladešu zaposlenih 2.5 milijona, od katerih je 80 % žensk, v več kot 5,000 tovarnah. Amirul Haq Amir, koordinator Sveta enotnosti bangladeških oblačilnih delavcev, je izjavil, da so oblačilni delavci plačani »med 14 in 16 ameriškimi dolarji na mesec, kar je najnižja plača na svetu.« Od maja do julija 2006 je približno 4000 tovarn oblačil v Daki prenehalo delovati. stavkajo, kar je povzročilo velike nemire in najmanj en stavkajoči je umrl zaradi policijskih strelov. Od leta 2003 je Solidarnostna mreža Maquila je izvajal pritisk na kanadski maloprodajni svet, naj zagotovi, da so tovarne, ki jih uporabljajo v Bangladešu, varna in zdrava delovna mesta.
Tudi v drugih delih sveta je CIDA deležna kritik zaradi podpore vladam, ki se povezujejo z zahodnimi vladnimi in poslovnimi interesi. Na primer, julija 2006 MacCleanovo poslovno poročilo opisuje sodelovanje CIDA pri ustvarjanju kolumbijskih rudarskih zakonov, ki so koristni za kanadska podjetja, medtem ko v HaitiAgencije za financiranje, ki nasprotujejo Aristidu, so CIDA kritizirale zaradi politične destabilizacije.
Podobna situacija se je razvila v Nepalu. Od leta 1964 je Kanada prispevala več kot 213 milijonov dolarjev razvojne pomoči za Nepal, vključno z 10.4 milijona dolarjev v letih 2004-05. Čeprav se spletna stran CIDA ponaša z "nevtralnostjo" v državljanski vojni, krivdo za revščino in nerazvitost pripisuje "maoističnemu uporu". CIDA 2004 Ocena vpliva na mir in konflikt priznava, da bo morala CIDA spremljati, ali bodo njeni projekti postali maoistične tarče zaradi povezav z vladnimi programi – vlada Nepala je bil kralj Gyanendra, ki je najprej odpustil izvoljeno vlado leta 2002 in nato po kraljevem državnem udaru leta 2005 prevzel popoln nadzor. 16. Težko predstavljivo, toda majhna himalajska država je postala fronta v »vojni proti terorizmu« z ameriškimi M-10, jurišnimi puškami in več kot XNUMX milijoni ameriških dolarjev za kraljevo nepalsko vojsko. Po navedbah Amnesty International, je takšna "pomoč omogočila povečanje resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic" v Nepalu.
Afganistan je bil največji posamezen prejemnik kanadske bilateralne pomoči s skoraj 1 milijardo dolarjev, dodeljenih od leta 2001 do 2011, medtem ko je hkrati ena najvidnejših manifestacij kanadske prisotnosti v Južni Aziji povečana vojaška udeležba Kanade v Afganistanu kot del njegove »vojne proti terorizmu«.
Kot je zapisal JW Smith v Svetovno zapravljeno bogastvo, “Politika je nadzor nad gospodarstvom… Vojaška moč razvitejših držav je tista, ki jim dovoljuje, da narekujejo pogoje trgovine in vzdržujejo neenake odnose.†Ameriški predsednik Woodrow Wilson je to priznal “Ker trgovina ne upošteva nacionalnega meja in proizvajalec vztraja pri tem, da ima svet kot trg, zastava njegovega naroda mu mora slediti in vrata narodov, ki so pred njim zaprta, morajo biti potolčena.«
Spomladi 2006 je Kanada začela pomembno vojaško vlogo v operaciji Enduring Freedom z bojno skupino več kot 2,300 vojakov, ki je bila nameščena okoli Kandaharja. Maja 2006 je parlament izglasoval, da kanadski vojaki ostanejo v Afganistanu dve leti dlje, kot je bilo načrtovano. Rick Hillier, načelnik kanadskega obrambnega štaba, je orisal svojo vizijo vojakov: »Mi smo kanadske sile in naša naloga je, da lahko ubijamo ljudi.« Maja 2006 je CIDA začela pobudo »Zaupanje v vlado« v okrožje Shah Wali Kot v Afganistanu. V 22. maj Globe and Mail V članku je podpolkovnik Tom Doucette, poveljnik kanadske ekipe za obnovo provinc, izjavil: "To je uporabno orodje za boj proti upornikom."
Poročilo kanadskega tiska z dne 10. julija 2006 podrobno opisuje sporazum med afganistansko in kanadsko vlado, ki določa, da "afganistanski civilisti, ki so po naključju poškodovani ali ubiti ali katerih lastnino so poškodovali kanadski vojaki, nimajo zakonske pravice do odškodnine." inštruktorji kanadskih sil so bili v Kabulu, da bi usposabljali pripadnike afganistanske narodne vojske. Kanadske enote prav tako usposabljajo afganistanske vojake v Kandaharju, RCMP pa se je zavezal, da bo usposabljal afganistanske policiste. Ministrstvo za nacionalno obrambo je priznalo, da kanadske tajne specialne enote delujejo v Afganistanu.
2. septembra je kanadski obrambni minister Gordon O'Connor javno izjavil, da bi morali kanadski vojaki delovati v Pakistanu, da bi se borili proti "talibanskim upornikom znotraj Pakistana." V intervjuju za pakistansko agencijo Associated Press je O'Conner izjavil, " œPredlagal sem, da se nekaj pakistanskih častnikov namesti z našimi enotami v Kandaharju, kanadske enote pa na pakistanski strani.« To odpira eksplozivno vprašanje prisotnosti kanadskih vojakov v Pakistanu, ki je že doživel velike proteste proti prisotnosti ameriških vojakov ob pakistanski meji.
Ta »Vojna proti terorizmu«, s posledično okupacijo Afganistana in Iraka, sta najbolj skrajni obliki terorizma, zaradi česar je vojna proti terorizmu »globoko kontradiktorna sama sebi«, kot je izjavil Howard Zinn.
Medtem se je kanadski izvoz v Afganistan v zadnjih petih letih povečal za več kot 100-krat, s 167,000 Cnd $ na več kot 19,000,000 Cnd $, glede na statistiko Industry Canada. kanadski družbe kot sta Bell Helicopters in CAE (eden največjih kanadskih obrambnih izvajalcev) sta izjemno zaslužila: Bell je z ameriško vojsko dobil 1 milijardo dolarjev vredno pogodbo za dobavo helikopterjev, medtem ko je CAE dobil 20 milijonov dolarjev vredno pogodbo za dobavo tehnologije za simulacijo boja.
Financira CIDA Pravice žensk v Afganistanu Sklad, ki ga je ustanovila organizacija za pravice in demokracijo (ustanovil ga je kanadski parlament leta 1988), zagotavlja donacije osnovnim ženskim organizacijam v Afganistanu. »Nestrankarski« afganistanski članek na spletni strani Sklada poudarja le zgodovinsko zlorabo žensk s strani talibanov in označuje trenutno obdobje kot obdobje »konflikta v teku«, ne da bi omenil tuje sile v državi.
Sonali Kolhatkar, sodirektorica Afganistanske ženske misije, je nedavno zapisala: »Kljub najboljšim prizadevanjem Busheve in Blairove administracije, da prepričata svet, da je vojna leta 2001 'osvobodila' ženske v Afganistanu in da še naprej delajo v interesu afganistanskih žensk, množične ženske aktivistke razkrivajo zelo drugačno sliko. Po padcu talibanskega režima afganistanske ženske niso doživele boljših časov.«
Kolumnist Eric Margolis je zapisal: "Vlada in mediji javnosti tržijo zapletenost in smrtonosno plemensko politiko Afganistana kot nesebično križarsko vojno za poraz `terorističnih` talibanov, uvedbo demokracije in osvoboditev afganistanskih žensk."
Programe upravljanja enakosti spolov financira CIDA tudi v Nepalu, Indiji, Bangladešu, Šrilanki in Pakistanu. Temeljna knjiga Leile Ahmed »Ženske in spol v islamu« dokumentira kooptacijo feminizma s strani imperialnih in kolonizacijskih sil ter razkriva protislovja humanitarnih intervencij. »Ne glede na to, ali so bile v rokah patriarhalnih moških ali feministk,« piše, »so ideje zahodnega feminizma v bistvu moralno utemeljile napad na domorodne družbe in podprle predstavo o celoviti večvrednosti Evrope.«
Vijay Prashad je označil eno od prevladujočih manifestacij imperializma kot proizvodnjo strateško postavljenih nevladnih organizacij. »Nevladna organizacija«, piše, »postane roka mednarodne birokracije, ki na koncu, zavestno ali nezavedno, opravlja delo imperializma«. Druge nevladne organizacije v Južni Aziji, ki jih financira CIDA, so South Asia Partnership, Sri Lanka Canada Development Fund, Aga Khan Foundation, World Vision, Oxfam in Shastri Institute.
Za prebivalce Južne Azije predstavljajo del večjega političnega fenomena, ki ga je Arundhati Roy v komentarju naslovila “Pomoč, ki ovira“ označeno kot »bogate nevladne organizacije, ki jih financirajo in podpirajo agencije za pomoč in razvoj, ki jih financirajo zahodne vlade, Svetovna banka, Združeni narodi in multinacionalne korporacije. Čeprav morda niso iste agencije, so zagotovo del iste politične tvorbe, ki nadzoruje neoliberalni projekt ... NVO tvorijo tampon med imperijem in njegovimi podaniki ... So sekularni misijonarji sodobnega sveta.
Spričo vztrajnih političnih, gospodarskih in tako imenovanih humanitarnih intervencij v regiji južnoazijske skupnosti dvigujejo svoj glas: ženske v gibanju Narmada fizično preprečujejo gradnjo jezov, lokalni panchayats (vaški sveti) bojkotiranje zlorab Coca Cole in opustošenje okolja, protesti, shodi, ki pozdravljajo Busha po vsej regiji, Loktantra Andolan (Demokracijsko gibanje) proti tiranski vladavini kralja Gyanendre, 50,000 kmetov, ki se zberejo proti STO v Mumbaju, delavske stavke in nemiri, ki jih vodijo bangladeški oblačilni delavci, in ženske v regiji, ki si začrtajo lastno pot za boj proti detomorom žensk, hudhoodski odloki, dota smrti in nasilja. Okrepimo svoj konec tega odpora tako, da zahtevamo konec projektov Kanade in drugih zahodnih držav za korporatizacijo, militarizacijo in nevladno organizacijo ljudi Južne Azije.
– Harsha Walia je južnoazijska aktivistka s sedežem v Vancouvru, obalna ozemlja Salish.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate