Oskar Matute je bil na volitvah 21. oktobra 2012 izvoljen v baskovski parlament kot kandidat za Euskal Herria Bildu (EH Bildu, združitev Baskije). Pred tem je bil od leta 2002 do 2009 poslanec Ezkerja Batua-Berdeaka, skupine združene levice. Je tiskovni predstavnik Alternative, enega od ustanovnih članov koalicije EH Bildu, ki je od svoje legalizacije maja 2011 dosegla spektakularne volilne rezultate. EH Bildu je na baskovskih volitvah oktobra 25 osvojil 2012 % glasov volivcev – in osvojil 21 od 75 sedežev.
Župnija Tristan in Rachel Evans govoril Oskar Matute o EH Bildu in baskovski bitki za neodvisnost, dostojanstvo in socializem.
* * *
Kako je nastal EH Bildu in zakaj je dosegel tako dobre rezultate?
Bildu je bil akumulacija sil levice. Nekateri izmed nas, kot sem jaz, smo izhajali iz Združene levice [Izquierda Unida (IU) - leva politična stranka različnih levih skupin], drugi pa so bili aktivisti gibanja; tretja skupina je vključevala starejšo radikalno levico, vključno z na primer revolucionarnimi komunisti. Zanimal nas je večdimenzionalni socializem, bolj internacionalistični, feministični in ekološki.
EH Bildu je nastal na številnih srečanjih baskovske nacionalistične levice od začetka leta 2011, kjer smo izvajali kolektivno diagnozo krize baskovske levice, nadlegovanja levice s strani vlade in o nujnosti združevanja sil za prekinitev kroga ilegalizacije in nasilja.
To ni bilo samo v zvezi z nasiljem ETA [Euskadi Ta Askatasuna, baskovska domovina in svoboda], ampak države. [ETA je v Baskiji vodila oborožen boj za suverenost, dokler ni oktobra 2011 razglasila enostransko in nedoločeno prekinitev ognja.]
Edini način za premagovanje krize levice, ki smo jo preživljali tudi v Baskiji, je bil ustvariti enotnost, ki je sposobna biti orodje v službi množic, v neposredni povezavi z njihovimi boji.
Na občinskih volitvah maja 2011 smo dosegli spektakularne rezultate. Bildu je postal prva politična sila v Gibuzkoi in prevzel svet San Sebastiana. Postala je druga sila v vsej Baskiji in Navari s 100 lokalnimi sveti. Novembra 2011 je na splošnih volitvah Bildu dobil večino zveznih poslancev v regiji, šest iz Baskije in enega iz Navare. V tej regiji smo prejeli večji delež glasov kot katera koli druga stranka, vključno z vladajočo desno Partido Popular (Ljudsko stranko, PP), ki je dobila absolutno večino na zvezni ravni.
Plod teh rezultatov je večje zavezništvo EH Bildu.
Na regionalnih volitvah oktobra 2012 je EH Bildu osvojil 21 sedežev in postal druga politična sila v Baskiji [Baskijska nacionalistična stranka (PNV) je dobila 27] in prostor moči za levico. EH Bildu je edini predstavnik levice v sedanjem baskovskem parlamentu.
Obstajata dva dokumenta, ki pojasnjujeta združujoča načela EH Bildu. Ena prihaja iz januarja 2011 in zavezništva Bildu, ena pa iz septembra 2012 in koalicije EH Bildu. Najdete jih na spletni strani Alternative [http://Alternativa.net/es].
V Alternativi obstaja velika odločnost in gotovost, da ne želimo reformirati kapitalizma, ne želimo izboljšati kapitalizma, ampak želimo razviti socialno in ekonomsko alternativo kapitalizmu.
Povejte nam več o boju za neodvisnost v Baskiji in ETA?
Obstoj oborožene dejavnosti ETA je bil združljiv z njihovo politično strategijo. Če govorimo o drugih izkušnjah, je bila oborožena strategija ETA dolgo časa ovira za razvoj odnosov med različnimi silami levice v Baskiji zaradi stopnje zavračanja ali nelagodja do nasilja. Ko smo imeli boljše politično orodje za doseganje neodvisnosti in socializma, se je ETA odločila absolutno in trajno opustiti oboroženo dejavnost. Menimo, da je to vir moči za EH Bildu, ker nas je popeljalo iz političnega konteksta, kjer je bila levica razdeljena.
Po drugi strani pa Baski razumejo, da je Bildu ključnega pomena pri pospeševanju izginotja nasilja. EH Bildu ima veliko podporo, ker je – čeprav je morda pretirano – EH Bildu ključnega pomena pri odpravljanju nasilja. Res je, da institucionalno nasilje s strani države še vedno obstaja. Španska država nas ima, če ne za sovražnike v vojaškem smislu, vsaj za resno politično grožnjo.
Ali je oborožena strategija pomagala ali ovirala baskovski boj?
To je kontroverzna analiza, vendar izhajam iz antimilitarističnih izkušenj, zato sem se že dolgo nazaj odločil, da oboroženi boj ni najučinkovitejša strategija proti državi zaradi neenakosti vojaških zmogljivosti. Nekateri menijo, da je ETA ohranila bojevitost upora.
Veliko bolj verjamem v možnosti trenutnega trenutka. Stalni del našega dela je delegitimizacija španske države zaradi njenega nedemokratičnega odnosa z Baskijo. Delovanje iz nenasilne drže nam omogoča, da se pridružimo vedno več ljudem in skupinam. To je moja lastna perspektiva in perspektiva Alternative, ne pa nujno vseh EH Bildu. Mislim, da je nenasilje boljše orodje za delegitimizacijo države, medtem ko je bilo nasilje, zahvaljujoč množičnim medijem, to sporočilo veliko težje prenesti do baskovskega prebivalstva.
Zakaj ima Baskija le sedanjo stopnjo avtonomije, kjer imate baskovski parlament, vendar vezan na osrednjo špansko vlado?
Španska država je prešla v demokracijo v obliki pakta z vojsko. Po smrti diktatorja Franca [novembra 1975] demokratična tranzicija, ki je bila tako hvaljena drugod, ni bila tako demokratična za Baske. Tranzicija je bila izvedena tako, da vojaškim častnikom, ki so vodili diktaturo, ni bilo neprijetno. Druge politične stranke, vključno z nekaterimi iz Združene levice, so spremenile svoje stališče in sprejele delitev baskovske županije na različna ozemlja in z omejeno avtonomijo, ki nam je bila vsiljena. Ohranjamo stališče prave, revolucionarne levice, ki pravi, da sedem ozemelj, ki sestavljajo Baskijo, štiri v španski državi in dve v Franciji, tvori en neodvisen narod.
Baskija je bogata, jug Španije pa zelo reven. Ali bo Baskija zagotovila podporo revnejšim delom Španije, če se bo osamosvojila?
Nikoli nismo razmišljali o baskovski suverenosti v smislu gospodarske moči ali šibkosti. Nimam podatkov, da bi lahko govoril o drugih regijah, da bi vedel, ali so revne ali se njihovi viri zlorabljajo. EH Bildu ima zelo jasno internacionalistično stališče. Želimo si suverenost Baskije, ker imajo vsi ljudje in narodi pravico odločati o tem, v kakšnem odnosu bodo z drugimi ljudmi sveta. Imamo voljo biti narod. Naši državljani verjamejo v suvereno Baskijo. Nismo obtičali v zgodovini ali romantičnih ali rasnih odločitvah. Vztrajamo pri tem, da lahko odločamo, kaj se nam dogaja v naših deželah. Iz tega razvijamo internacionalizem.
V primerjavi s preostalo Evropo internacionalizem v Baskiji ni šibak. V smislu solidarnosti z Zapatisti v Mehiki ter narodi Kube, Venezuele, Bolivije in Ekvadorja – povsod, kjer obstaja projekt emancipacije – smo bili prisotni. Nikoli ne govorimo o našem nacionalnem projektu kot o načinu ločevanja od tistih, ki so revnejši. Želimo si pravico odločati, s kom bomo solidarni in kako.
Delavske zadruge v Baskiji so zelo močne, zlasti zadruga Mondragon. Kako so povezani z levico?
Zadruga ima veliko moč, ker se je začela v težkem kontekstu, v času Francove diktature. Če razmišljamo o popolnem modelu, socialističnem modelu proizvodnje »vsakemu po njegovih potrebah, od vsakega po njegovih zmožnostih«, kot pravi fraza, je zadružni model ustvaril višje stopnje socialne kohezije, kot je uspelo kapitalizmu. Delavci so vključeni v načrtovanje. Zaradi zadružnega modela je brezposelnost v Baskiji za polovico manjša kot v preostali španski državi. Obstaja zelo neposreden odnos – kjer so zadruge močne, boste našli večino svetov, ki jih nadzoruje Bildu.
Imajo zadruge predstavnike v parlamentu?
Številni politični militanti levice, vključno s predstavniki Bilduja, so delavci iz zadrug, vendar formalnega zastopstva zadrug ni. Našo stranko podpira veliko delavcev in brezposelnih, gospodarstvenikov pa zelo malo.
Mislim, da zadruga ni popoln model. Z vidika delovnih odnosov je boljši od kapitalizma. Mislim pa, da moramo v socializmu preseči. Vzpostavlja mehanizme sodelovanja delavcev v proizvodnji. V krizi so zadruge znižale dividende, tako da jim ni bilo treba nikogar odpustiti.
Zakaj je v Baskiji več represije kot v Kataloniji, drugi veliki avtonomni regiji, ki zahteva neodvisnost?
Od zunaj se mi zdi, da je španska država morda vsa enaka: sonce, turizem in Latinoameričani, nagnjeni k zabavi, in slabo voljo do dela. Toda v resnici so v Španiji različni narodi.
Mi Baski smo trmasti v svoji odločnosti pri zavračanju poskusa vključitve s strani Španije. Zaradi tega smo verjetno nevarnejši od drugih ljudi in upravičujemo višjo stopnjo represije. Ponavadi pravimo, da v Baskiji ne gre samo za problem suverenosti, ampak je komponenta konstrukcija suverenosti levice, socialistične suverenosti. To je tisto, kar resnično označuje prelom in predstavlja model, ki je nasproten njihovemu. Proti enotni Španiji želimo drugačno Baskijo. To nam verjetno pritegne še več represije.
Boji v Kataloniji in País Vasco so trajali že dolgo. Tukaj govorimo o kralju Navararre kot upravni osebi, ki je najbližje vodji baskovske države. Kraljevino Navararre, ki je bila morda prva evropska demokracija, je leta 1512 s silo zasedlo kraljestvo Castille.
Kakšne so razsežnosti gospodarske krize v Baskiji? Kako se nanjo odziva sindikalno gibanje?
Kriza v Baskiji ni naša krivda. Prizadeta nas kriza sistema, kapitalizma, kriza civilizacije, ki je tudi ekološka. V Baskiji ima lokalni izraz, a kot povsod drugod je povezan s prevzemom moči s strani trgov od vlad. Poleg kriz smo vedno govorili, da želimo drugačen družbeni in ekonomski model, ne zato, da bi se skrivali pred tem, kar se dogaja v kapitalizmu, ampak da bi vzpostavili model, ki bi bil lahko drugim ljudem kot zgled za ustvarjanje odpora.
Kar zadeva sindikate, bi rad najprej poudaril, da je stopnja sindikalne organiziranosti več kot dvakrat višja od tiste v preostalem delu španske države. Res je, da je gibanje razdeljeno na tiste, ki branijo suverenost, in tiste, ki menijo, da morajo Baski ostati znotraj španske države. To pomeni, da je neenotnost, ne pa da ni moči. Pred tremi, štirimi desetletji je bilo gibanje veliko močnejše, a ima vpliv še danes.
Kako močna so družbena gibanja?
Družbena gibanja v Baskiji so bila vedno pomembna. Tako kot drugje morda niso tako močni, kot so bili v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar še vedno lahko mobiliziramo ljudi.
Odnos EH Bildu z njimi je odnos spoštovanja in sodelovanja. Nočemo, da so naši agenti, kot se je zgodilo s špansko komunistično partijo. Ne želimo biti glas ali predstavniki gibanj znotraj institucij, jih nadomestiti, ampak biti del gibanj.
Gibanje za suverenost in socializem ima veliko izrazov. Obstaja tisto, kar so naredila družbena gibanja, kaj so naredili sindikati in kaj je treba storiti v institucijah. Smo del, ne glas družbenih gibanj. To je zelo pomembno za naše razumevanje politike levice v Bildu in Alternativi. Razviti moramo sodelovanje, ki bo omogočilo uresničitev, kot je rekel Antonio Gramsci, družbene hegemonije. To izhaja iz sodelovanja, iz združitve volj v skupnem boju, ne pa vsiljevanja hierarhije enih instrumentov nad drugimi.
Kaj pa gibanje 15. maja (15 milijonov), ki se je leta 2011 razširilo po Španiji in drugih avtonomnih regijah?
Tu ni bilo tako intenzivno kot v španski državi. Lahko je veliko dejavnikov. Ena stvar je očitna. Eksplozija 15M v Madridu je sovpadla z bitko za legalizacijo Bilduja, da bi lahko kandidirali na volitvah. [Španska država] je menila, da smo povezani z ETA in tako nezakoniti. V tem trenutku je bilo veliko ljudi bolj potopljenih v ta boj kot v nekaj, kar je prišlo iz Madrida.
Občutek življenja v lažni demokraciji, ki ti ne dovoljuje zgraditi pravične družbe, je občutek, ki je tukaj v Baskiji prisoten že dolgo. Tu smo dolgo časa trpeli ilegalizacijo, zapore in represijo. Del organizirane baskovske mladine je še vedno v zaporu zaradi pripadnosti prepovedanim organizacijam. Ta občutek v 15M, da mora biti v španski državi več resnične ali demokracije, se je zaradi represije tukaj čutil že dolgo časa.
Kako EH Bildu zagotavlja, da njegovi poslanci ostanejo ločeni od pokvarjenega političnega razreda?
Ne verjamemo v »politični razred«. To je izraz, ki so si ga izmislili tisti, ki želijo delegitimizirati politično delovanje in podpreti tehnokratsko vlado. Prvi korak tistih na oblasti je omalovaževanje politične udeležbe. Res je, da gre njihova retorika dobro pri tistih, ki se počutijo zapuščene pri spopadanju z vsakodnevnimi težavami.
Mi smo tisti, ki verjamemo v vedno udejstvovanje v politiki, ne glede na to, ali je to v institucijah in zunaj institucij, na ulicah in v družbenih gibanjih, v sindikatih in skupščinah skupnosti ali v šolah, tudi mi se ukvarjamo s politiko. Verjamemo, da politika spremlja vse in da je osebno tudi politično.
Kako se bomo rešili korupcije? Z zelo jasnimi etičnimi kodeksi, ki so bili predstavljeni javnosti. In s stvarmi, ki so zelo očitne. Plače poslancev Bilduja ne gredo na njihove lastne bančne račune, temveč stranki, ki nato odloča o plačah svojih predstavnikov. Če govorimo o Alternativi, ki jo najbolje poznam, dva poslanca, izvoljena preko EH Bildu, dajeta vse svoje plače Alternativi. Alternativa jim nato izplača plačo v višini 35 odstotkov uradne plače. Poslanska plača v baskovskem parlamentu je 3590 evrov na mesec plus 800 evrov stroškov. Poslanci Alternative pa dobijo 1800 evrov plače.
Prispevamo k družbenim gibanjem, kolikor lahko in kolikor zakon dovoljuje. Pravo španske države, ki mu na žalost veljamo, ne dovoljuje vseh vrst ekonomskih povezav in pretoka denarja med političnimi strankami in družbenimi gibanji. Toda Alternativa del svojega proračuna namenja internacionalističnim projektom in drugi člani Bilduja počnejo enako.
Dobivajo tudi župani veliko plačo?
Odvisno od občine. V španski državi so bili v letih gospodarskega razcveta župani občin s 4000 prebivalci, ki so si dajali na primer 60,000 evrov plače. To se ne dogaja v občinah, ki jih vodi Bildu. Vse plače vseh javnih funkcionarjev gredo v skupno blagajno.
Leta 2014 je na Škotskem načrtovan referendum o neodvisnosti. Bo z referendumom temu sledila tudi Baskija?
Mislim, da ni vprašanje, kdaj želimo to narediti, ampak kdaj bomo zmogli. Naša odločenost je, da bo Baskija svobodna in suverena država. To že dolgo obstaja in če bi bilo po našem referendum bi bil jutri! Medtem delamo, dokler to ni mogoče. Dokler nam ne uspe razpisati referenduma, je naš cilj vključiti več ljudi v obrambo nacionalne suverenosti. Potem, kadarkoli bo ta referendum, bomo večina in bomo na njem zmagali.
Kolikšen odstotek prebivalcev bi glasoval za neodvisnost na referendumu?
Mislim, da vsaka oseba, ki je glasovala za Bildu, podpira pravico do samoodločbe. Od baskovskih volitev oktobra 2012 je 21 poslancev iz Bilduja in 27 iz Baskovske nacionalistične stranke, ki pravi, da je za neodvisnost. To pomeni, da je 48 od 75 poslancev za neodvisnost, velika večina, vendar dvomimo o volji baskovske nacionalistične desnice, da zgradi suvereno Baskijo.
Veliko je baskovskih političnih zapornikov. Arnaldo Otegi in Rafael Diaz sta dva najbolj znana. Kakšen pomen ima mednarodna solidarnost z njimi?
Mednarodna solidarnost je zelo pomembna za pritisk na špansko državo, ki je zaprla toliko ljudi, vključno z Rafo Diez, Amaio Esnal, Txelui Moreno in José Manuel Serra. Španska država poskuša utišati nesoglasja in prikriti pomanjkanje demokracije. V Španiji so politični zaporniki in politiki, ki so prav tako zaprti.
Politični zaporniki prihajajo iz oboroženih dejavnosti ETA in številnih drugih skupin. Obstajajo politični zaporniki GRAPO (Grupos de Resistencia Antifascista Primero de Octubre, Antifašistična odporniška skupina 1. oktobra) in politični zaporniki drugih anarhističnih tendenc. So zaprti tudi politiki, med drugim Arnaldo Otegi, Sonia Jacinto, Arkaitz Rodriguez in Miren Zabaleta, ljudi, ki so gradili politično alternativo in ki so bili zaradi tega zaprti brez kakršne koli povezave z ETA ali kakršno koli obliko političnega nasilja.
Ali obstaja razlika med političnimi zaporniki in politiki, ki so zaprti?
Ljudje so v zaporu, ker so bili militanti ETA in so izvajali naše oborožene dejavnosti, in ljudje so v zaporu, ker se je španska država odločila, da so vsi, ki podpirajo cilj ETA – socializem, neodvisnost – del ETA. Toda mnogi ljudje v zaporu nikoli niso bili člani ETA ali so imeli kaj opraviti s katero koli oboroženo skupino.
Je kakšna razlika v političnih kampanjah za njihovo svobodo?
Ne, ker hočemo, da španska država spoštuje svojo zakonodajo. Baskovski zaporniki bi morali biti v Baskiji in bi morali prestajati samo kazni, ki so jim bile izrečene (čeprav bi podprli izpustitev vseh zapornikov), neozdravljivo bolne pa bi morali izpustiti v skladu s špansko zakonodajo. Trenutno španska država izvaja kaznovalno politiko proti baskovskim zapornikom. Obstaja močna povezava s številnimi ljudmi po vsem svetu, ki podpirajo to kampanjo, vendar nam ni uspelo premagati togosti španske države. Cenimo kakršno koli pomoč, pa naj bo še tako majhna, da dosežemo izpustitev vseh baskovskih zapornikov.
Ali je prišlo do kakršne koli spremembe v odnosu španske države od vzpona Bilduja in premirja ETA?
Ne. Španska država ohranja enako politiko kot takrat, ko je obstajala ETA. Svojo ostrino in kaznovalno politiko opravičuje s krutostjo in nevarnostjo dejanj ETA. Od prekinitve ognja ohranja enako kaznovalno politiko.
Ali obstajajo kampanje za spodbujanje podpore neodvisni Baskiji v preostalem delu španske države?
Da, vendar je težko. Morate razumeti, da je vsak kolektiv v španski državi, ki se postavlja ob bok EH Bildu, podvržen državni kampanji kriminalizacije, ker velja za "prijatelje teroristov" in "nešpance". Združena levica na primer, čeprav se z njimi strinjamo v številnih socialnih in gospodarskih vprašanjih, gledajo stran, ker razumejo, da bi, če bi nam stali ob strani, utrpeli politično in medijsko kampanjo proti njim, ki bi jih oslabila.
Kako bi lahko nastala suverena, socialistična baskovska država?
S prevzemom oblasti, kot je rekel Lenin. Vedno smo govorili, da smo na sovražnem ozemlju, saj je sovražnik tisti, ki je napisal pravila buržoazne demokracije in tisti, ki je napisal zakone, po katerih delamo. Vemo, da ne moremo doseči nacionalne suverenosti in socializma brez aktivne večinske podpore naših ljudi, in naše delo je ustvariti vedno večjo večino in rešiti prostor, tudi v vladi, za različne prakse, da to dosežemo.
Mislimo, da španska vlada ne more ohraniti svoje drže za nedoločen čas, če se sooči z baskovskim ljudstvom, ki zahteva svojo svobodo. Naš cilj je, da ljudje vstanejo in zahtevajo svojo svobodo.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate