Z državno podporo, ki se premika s hitrostjo brez primere, bo pogodba o trgovini z orožjem začela veljati 24. decembra 2014, le 18 mesecev po tem, ko je bila odprta za podpis.
Osem držav – Argentina, Bahami, Bosna in Hercegovina, Češka, Sveta Lucija, Portugalska, Senegal in Urugvaj – je ratificiralo O trgovini z orožjem (ATT) na posebnem dogodku v Združenih narodih prejšnji četrtek, 25. septembra, s čimer se je število držav pogodbenic povečalo na 53.
V skladu z 22. členom pogodbe začne ATT veljati kot del mednarodnega prava 90 dni po 50.thlistina o ratifikaciji je deponirana.
Po izjavi s Koalicija Control Arms, "ATT je eden najhitrejših sporazumov o orožju, ki se približuje začetku veljavnosti."
Hitrost, s katero je pogodbo ratificiralo 50, "kaže izjemen zagon za ATT in veliko pomembne politične zavezanosti in volje," je dejal Paul Holtom, vodja ekipe za mir, spravo in varnost pri Centru za zaupanje, mir in socialo Univerze Coventry. Odnosi.
"Izziv zdaj je prenesti politično voljo v dejanja, tako v smislu zagotavljanja, da so države pogodbenice sposobne izpolniti – in izpolnjujejo – svoje obveznosti iz pogodbe," je Holtom povedal IPS v elektronskem sporočilu.
Kakšne so torej zahteve v okviru ATT?
Države pogodbenice ATT so v skladu z mednarodnim pravom dolžne oceniti svoj izvoz konvencionalnega orožja, da ugotovijo, ali obstaja nevarnost, da bo uporabljeno za podžiganje konfliktov.
Člen 6(3) pogodbe državam prepoveduje odobritev prenosov, če vedo, da bi bilo orožje uporabljeno pri izvrševanju genocida, zločinov proti človeštvu ali vojnih zločinov. Člen 7 prepoveduje prenose, če obstaja velika nevarnost, da bi bilo orožje uporabljeno za spodkopavanje miru in varnosti ali za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava ali prava človekovih pravic.
Poleg tega morajo države pogodbenice sprejeti številne ukrepe za preprečevanje preusmerjanja orožja na nezakoniti trg in proizvodnjo letna poročila njihovega uvoza in izvoza konvencionalnega orožja.
Pogodba velja za osem kategorij konvencionalnega orožja, od bojnih tankov do osebnega in lahkega orožja.
Uspešen začetek veljavnosti ATT bo velika zmaga za borce za nadzor nad orožjem in nevladne organizacije, ki se že več kot desetletje borijo za ureditev trgovine z orožjem.
Ko je Control Arms leta 2003 sprožil globalno kampanjo, so bile "Mali, Kostarika in Kambodža edine tri vlade, ki so javno povedale, da podpirajo pogovore o zamisli o pogodbi o trgovini z orožjem," je Anna MacDonald, direktorica sekretariata Control Arms, povedal IPS.
Nevladne organizacije, ki podpirajo pogodbo, so pogosto omenjale dejstvo, da je svetovna trgovina z bananami bolj regulirana kot trgovina z orožjem.
Organizacije v koaliciji Control Arms so podprle proces ATT z "mešanico kampanj, zagovarjanja, pritiska na vlade" in "dokazovanjem tehničnega znanja o tem, kaj bi se dejansko dalo storiti, kako bi lahko izgledala pogodba [in] katere določbe bi morale biti v njem,« je rekel MacDonald.
Vse muke so se izplačale, saj bo pogodba začela veljati veliko prej, kot so mnogi pričakovali.
Danes je 53rd ratifikacija je šele začetek. Doslej je pogodbo podpisalo 121 držav, zanjo pa jih je glasovalo 154 držav Sprejetje aprila 2013 na občnem zboru.
"Ni razloga, zakaj ne bi pričakovali, da bodo vsi tisti, ki so glasovali za, pogodbo podpisali in na koncu tudi ratificirali," je dejal MacDonald.
Skeptiki trdijo, da se s pogodbo ne bodo strinjali najhujši kršitelji človekovih pravic. Na primer, Sirija je bila ena od treh držav, ki so glasovale proti sprejetju ATT v generalni skupščini.
Vendar pa MacDonald verjame, da se bodo, ko se bo k ATT pridružilo dovolj držav, države, ki se bodo zadržale, soočile z ogromnim političnim pritiskom, da se bodo prav tako uskladile.
Z zadostnim številom držav pogodbenic bo ATT "vzpostavil nov globalni standard za prenos orožja, zaradi česar je celo državam, ki ga niso podpisale, politično zelo težko ignorirati njegove določbe," je povedala IPS.
MacDonald je kot primer navedel Ottawsko konvencijo, ki je prepovedala protipehotne mine.
Številni največji svetovni uporabniki in izvozniki min se niso pridružili Ottawski konvenciji, vendar se je uporaba protipehotnih min vseeno zmanjšala zaradi politične stigme, ki se je razvila.
Še veliko dela je treba opraviti v mesecih pred 24. decembrom in v prihodnjih letih, ko se bo sistem ATT razvijal.
Države bodo morale ustvariti ali posodobiti sisteme za nadzor prenosa in mehanizme izvrševanja za urejanje izvoza, uvoza in posredništva ter zmanjšanje preusmerjanja, pravi Holtom.
"Pred konferenco držav pogodbenic je treba razpravljati o številnih vprašanjih in trajalo bo nekaj let, preden bomo lahko zares videli učinek," je povedal za IPS. "Vendar moramo zdaj zagotoviti, da bo ATT lahko začel veljati in da bodo države in druge ključne zainteresirane strani sodelovale pri doseganju cilja in namena."
Prva konferenca držav pogodbenic bo leta 2015 v Mehiki.
Sodelujoče države morajo svoje prvo poročilo o izvozu in uvozu orožja predložiti do 31. maja 2015 in poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje pogodbe do konca leta 2015, je dejal Holtom.
Ne glede na prihajajoče izzive je preprosto dejstvo, da je na dnevnem redu nadzor nad trgovino z orožjem, precej zgodovinsko.
"Imamo opravka z instrumentom, ki uvaja humanitarne vidike na področje, ki je bilo tradicionalno oblikovano v jeziku nacionalne obrambe in varnosti ter tajnosti," je dejal Holtom.
V četrtek je generalni sekretar ZN Ban Ki-moon izjavil: "Danes lahko z zadovoljstvom gledamo naprej na datum začetka veljavnosti te nove zgodovinske pogodbe."
"Zdaj si moramo prizadevati za njegovo učinkovito izvajanje in si prizadevati za njegovo univerzalizacijo, tako da lahko ureditev oborožitve - kot je izražena v Ustanovni listini Združenih narodov - enkrat za vselej postane resničnost," je dejal v izjavi visokega predstavnika ZN. za zadeve razoroževanja Angela Kane.
Uredil Kanya D'Almeida
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate