Abu Ghraib nima nič nad Chicagom. Pred štiridesetimi leti se je Jon Burge vrnil iz Vietnama, se pridružil čikaški policiji in domnevno začel mučiti ljudi. Povzpel se je in postal poveljnik na južni strani Chicaga, imenovanem Območje 2. Električni šoki na genitalije, lažne usmrtitve, zadušitve z vrečami na glavi, pretepi in boleči stresni položaji so med tehnikami mučenja, ki so jim podvrženi Burge in policisti. njegovo poveljstvo je obtoženo, da je v Chicagu izvabljal priznanja, večinoma od afroameričanov. Znano je, da je bilo več kot 110 moških žrtev Burgeja in njegovih sodelavcev. Žrtve so pogosto odšle v zapor, nekatere v smrtno kazen. Ob soočenju z vedno več dokazi in naraščajočim negodovanjem skupnosti je bil Burge leta 1993 odpuščen s čikaške policije. Zdaj živi na Floridi in prejema svojo pokojnino.
Ta teden se v zveznem kazenskem sojenju, ki se začne v Chicagu, Burge sooča z obtožbami, ne za mučenje, ampak za laganje o mučenju pod prisego v prejšnji civilni tožbi, ki jo je vložila ena od njegovih žrtev (saj zakon o zastaranju mučenja, presenetljivo, potekel). Grozi mu do 45 let zapora. Burgejevi sozarotniki ostajajo neobtoženi. Prav tako nedotaknjena v sojenju je vloga sedanjega župana Chicaga Richarda M. Daleyja, ki se je kot državni tožilec okrožja Cook od leta 1980 do 1989 in kot župan od takrat dosledno boril proti preiskavam ali pregonom domnevnih mučiteljev.
Darrell Cannon je eden od mož, ki Burgea in njegove sodelavce obtožuje mučenja. Pravi, da ga je policija leta 1983 mučila in ga prisilila, da je priznal umor, ki ga ni zagrešil. V zaporu je preživel več kot 20 let, a po zaslišanju na podlagi njegovega mučenega priznanja so tožilci leta 2004 njegov primer zavrnili. Potrebovala je še tri leta, da je prišel iz zapora.
Ob 6. uri zjutraj 2. novembra 1983 so čikaški policisti pod Burgejevim poveljstvom aretirali Cannona in ga odpeljali v izolirano industrijsko območje na čikaški obali. Povedal mi je svojo preizkušnjo:
»Izvedli so navidezno obešanje, kjer me vklenejo za hrbtom in se eden od detektivov spravi na odbijač detektivskega avtomobila, druga dva detektiva me dvigneta k sebi, on pa me od zadaj zgrabi za lisice. Pustili bi me. To bo povzročilo, da se bodo moje roke dvignile nazaj in mi skoraj zlomile notranjo stran ramen…. Potem so prešli na drugo mučilno terapijo, kjer so dobili svojo puško…. Eden od njih je rekel: "Daj, odpihni tem ni***rju glavo." In takrat mi je [detektiv] Peter Dignan potisnil puško v usta... Trikrat so izvedli lažno usmrtitev.«
Cannon ni hotel priznati. Nadaljeval je: »Nato so me dali na zadnji sedež detektivskega avtomobila …. Povlekli so mi hlače in kratke hlače dol ... vzeli električni govedo, ga prižgali in me s šokom udarjali po modih.«
Cannon je končno dal lažno in izsiljeno izjavo, v kateri se je nakazal kot sostorilec umora, da bi se mučenje ustavilo.
Njegov odvetnik, Flint Taylor, je v uradu People's Law Office, ki zastopa številne Burgejeve domnevne žrtve mučenja. Taylor je opozoril na kontroverzno vlogo župana Daleyja. »Darrell Cannon tukaj, moj klient, je bil mučen leta 1983. Če bi se Daley preselil leta 1982 z dokazi, ki jih je imel, da odstrani Burgea s policije in ga preganja zaradi mučenja, ne bi dovolili, da bi Darrell Cannon preživel 20, 25 let za zapahi in ne da bi ga mučili z električnim šokom. Torej se je pravi zločin tukaj začel pred mnogimi leti s prikrivanjem, prikrivanjem, ki ga je zasnoval sam župan.«
Januarja 2003, preden je zapustil položaj, je guverner Illinoisa George Ryan, republikanec, omilil smrtne kazni za vseh 156 ljudi, ki so obsojeni na smrt v Illinoisu, potem ko je bila dokazana nedolžnost 13 drugih obsojenih na smrt. Ryan je pomilostil štiri obsojene na smrt, za katere je bilo znano, da so bile žrtve Burgejevega mučenja.
Kje se je vse začelo? Ena stvar je jasna: v letih 1968-69 je bil Burge poslanec v taborišču ameriške vojske Dong Tam v vietnamski delti Mekonga, kjer so domnevno zasliševali ujete osumljene vojake Viet Konga z električnimi, ročnimi terenskimi telefoni, ki so dovajali elektrošoke. Podobne tehnike mučenja so bile pod Burgejevim poveljstvom razširjene v Chicagu.
Glede na nenehna poročila o mučenju v Iraku in Afganistanu se moramo vprašati, koliko Jon Burgejev je bilo vzgojenih v obeh vojnah predsednika Baracka Obame.
Denis Moynihan je prispeval raziskavo za to rubriko.
Amy Goodman je voditeljica oddaje »Democracy Now!«, dnevne mednarodne televizijske/radijske novice, ki se predvajajo na več kot 800 postajah v Severni Ameriki. Je avtorica knjige »Breaking the Sound Barrier«, ki je bila nedavno izdana v mehki vezavi in je zdaj uspešnica New York Timesa.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate