Večina od 1,000 tujih vojaških baz na planetu pripada ZDA, ki jih ima 737 v različnih državah (brez tajnih baz)
Lina CahuasquÃ, aktivistka koalicije Ekvador brez baz
Quito – Mednarodna mreža za odpravo tujih vojaških oporišč je bila ustanovljena na konferenci, ki se je je udeležilo več kot 1,000 aktivistov in strokovnjakov iz 30 držav, ki se je začela v ponedeljek v glavnem mestu Ekvadorja. Mreža No Bases Network bo usklajevala akcijske strategije proti več kot 1,000 vojaškim bazam po vsem svetu.
Lina CahuasquÃ, aktivistka Ekvadorske koalicije brez baz, je za IPS povedala, da bo mreža No Bases Network 'pluralen, demokratičen prostor, povezan s stalnimi boji družbenih organizacij za sistem brez vojske, ki temelji na spoštovanju, pravičnosti, pravičnost in kultura miru.
Prva tovrstna mednarodna konferenca bo trajala do petka, na njej pa bodo analizirali vpliv tujih vojaških baz in boj domačinov proti svojemu obstoju.
Seje prvega dne so bile namenjene izmenjavi izkušenj iz vsake države. Načrtovane bodo tudi skupne strategije za ukrepanje in v četrtek, na mednarodni dan žena, bo karavana "Ženske za mir" potovala iz Quita v zahodno pristanišče Manta, kjer se nahaja največja ameriška baza v Južni Ameriki.
Na zaključni dan konference bosta v Quitu in Manti potekala kulturna festivala, začela se bo svetovna solidarnostna kampanja, ki poziva k dokončnemu zaprtju baze Manta.
Cahuasquà je dejal, da večina od 1,000 tujih vojaških baz na planetu pripada ZDA, ki jih ima 737 v različnih državah. Drugi pripadajo Rusiji, Kitajski, Združenemu kraljestvu in Italiji.
"In to ne vključuje tajnih vojaških baz, kot so štiri, ki jih upravljajo ZDA v Iraku," je dejala.
"Toda Združene države nimajo baz samo v državah v razvoju. Ima 81 baz v Nemčiji in 37 na Japonskem," je dodala. V Latinski Ameriki in na Karibih je 17 ameriških vojaških baz, ki se nahajajo v Kolumbiji, Peruju, Salvadorju, Arubi, Curaçau, Hondurasu, Ekvadorju in zalivu Guantanamo na Kubi, je opozorila.
Wilbert van der Zeijden iz transnacionalnega inštituta na Nizozemskem je dejal, da želi srečanje spodbuditi "široko globalno kampanjo" proti tuji vojaški prisotnosti in bazam po vsem svetu.
"Če ne moremo zapreti vseh baz, bomo morda lahko vsaj oslabili ameriško vojaško mrežo, ki jim omogoča napade, kadar in kjer želijo," je dejal.
Corazón Fabros Valdez s Filipinov je v mednarodnem organizacijskem odboru konference. Povedala je, da upa, da bo srečanje v Ekvadorju utrdilo svetovno podporo gibanju za zaprtje baze Manta in okrepilo odločenost vlade, da prekine najem decembra 2009, ko ta poteče.
"Videli smo pomen mednarodne solidarnosti za doseganje uspeha med bojem proti ameriškim bazam na Filipinih," je dejala.
"Filipini so imeli več kot 100 let ameriške vojaške baze, ki so jih uporabljali proti Vietnamu in drugim državam. Nekateri najhujši učinki so bile kršitve človekovih pravic in demokracije," je dejal Fabros Valdez.
Novi predsednik Ekvadorja Rafael Correa je že napovedal, da ne bo podaljšal najema baze Manta. Tiskovni predstavniki administracije Georgea W. Busha so namignili, da bi ZDA želele še naprej uporabljati objekte do leta 2012.
Manta je glavno pristanišče Ekvadorja, ki leži na Tihem oceanu 260 kilometrov od Quita.
Herbert Docena, raziskovalec pri organizaciji Focus on the Global South na Filipinih, je prav tako izrazil upanje, da bo konferenca poslala zelo jasno sporočilo, da si ljudje po vsem svetu ne želijo tujih vojaških baz.
"Poleg politične deklaracije želimo vzpostaviti mrežo No Bases Network po vsem svetu in povečati njeno dinamičnost, tako da se bo lotila srednjeročnih in dolgoročnih projektov," je za IPS povedal Docena.
„Združene države so podprle Ferdinanda Marcosa (1965-1986) z neverjetnimi vsotami denarja v zameno za ohranitev svojih baz na Filipinih. Brez njihove podpore Marcosu nikoli ne bi imeli tako dolge diktature," je dejal.
"Šele po zaprtju baz leta 1992 smo ugotovili, koliko onesnaženja so povzročile," je dejal.
Druga udeleženka konference je ameriška pacifistka Cindy Sheehan, mati v Iraku padlega vojaka Caseyja Sheehana. Tukaj je, da pove svojo zgodbo in se pridruži karavani Ženske za mir.
Cahuasquà je omenil ameriško bazo v Viequesu v Portoriku kot primer negativnih posledic vojaških baz. "Območje je bilo onesnaženo s težkimi kovinami, kemikalijami in celo jedrskimi odpadki, kot je osiromašeni uran, s škodljivimi učinki na vodo, ljudi in okolje na splošno," je dejala.
Številne baze se oglašujejo kot centri za sodelovanje in izmenjavo, vendar so opremljene z visokotehnološko komunikacijsko opremo in se uporabljajo za vohunjenje, kot na Novi Zelandiji.
Aktivisti so razpravljali o dosedanjih dosežkih svojega boja, vključno s primerom Italije, kjer je več kot 100,000 ljudi na ulicah pokazalo, da ne bodo pristali na kršitve svoje nacionalne suverenosti.
Drug primer je bila miroljubna vstaja portoriškega ljudstva, da bi zagotovili zaprtje baze Vieques po 60 letih vojaške prisotnosti ZDA.
Ekvador je zavrnil predlog ZDA o postavitvi še enega vojaškega oporišča na otoku Baltra na Galapagosu. Panama je izrinila ameriško mornarico, Urugvaj, Argentina in Brazilija pa so v zadnjih letih prenehale sodelovati v skupnih pomorskih manevrih z ZDA.
"Navdihuje nas stališče ekvadorske vlade o zaprtju baze Manta, vendar smo tudi zaskrbljeni zaradi pritiska, ki ga Združene države izvajajo na to državo, da ohrani bazo," je dejal CahuasquÃ.
Na konferenci poleg aktivistov sodelujejo zakonodajalci iz Brazilije, Venezuele in evropskih držav, generalni sekretar Svetovnega sveta za mir, poslanec v Evropskem parlamentu Tobias Pflueger in mehiška raziskovalka Ana Esther Ceceña.
Med govorniki sta Kyle Kajihiro, odločen zagovornik pravic domorodnih Havajcev, okoljske pravičnosti in demilitarizacije, in Andres Thomas, član ameriške Democracy Now. (KONEC/2007)
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate