Bombardiranje prebivalcev Afganistana bo v zgodovini opisano kot "ZDA proti tretjemu svetu." Začetek vojaških napadov na kmete ne prispeva k zatiranju terorizma in samo spodkopava ameriško verodostojnost v muslimanskih državah po svetu. Na vprašanje »Zakaj nas sovražijo?« je mogoče odgovoriti samo z vidika razširjene revščine, lakote in ekonomskega izkoriščanja tretjega sveta.
Vlada Združenih držav se ne more vključiti v učinkovite večstranske ukrepe za zatiranje terorizma, ker njeno vedenje ponazarja njen popoln prezir do mednarodnega sodelovanja. Združene države so Združenim narodom dolgovale 582 milijonov dolarjev dolgov, plačale pa so jih šele, ko so napadi 11. septembra ogrozili njihovo nacionalno varnost.
Republikanski konservativci zahtevajo, da se ZDA izvzamejo iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, stalnega sodišča, ki je zdaj ustanovljeno v Haagu na Nizozemskem. Za Svetovno konferenco proti rasizmu leta 2001 je ameriška vlada odobrila dodelitev pičlih 250,000 $ v primerjavi z več kot 10 milijoni $, ki jih je organizatorjem konference zagotovila Fordova fundacija.
ZDA so tri desetletja zavračale ratifikacijo konvencije Združenih narodov o odpravi rasizma iz leta 1965. Ali je čudno, da velik del tretjega sveta dvomi o naših motivih? Zdi se, da je bombardiranje s preprogami talibanov opazovalcem tretjega sveta manj povezano z zatiranjem terorizma in bolj z zagotavljanjem prihodnjih pravic do proizvodnje nafte v srednji Aziji.
Ameriški mediji in oblikovalci javnega mnenja so se vedno znova potrudili, da bi sprevrgli dejstva in izkrivili politično realnost Bližnjega vzhoda z vztrajanjem, da morilski napadi skupine Osame bin Ladna niso imeli nobene zveze z izraelsko politiko do Palestincev.
Nihče drug na svetu, z izjemo morda Izraelcev, v to zares ne verjame. Celo Velika Britanija, Busheva najtrdnejša zaveznica, povezuje nepopustljivost Izraela do pogajanj in kršitev človekovih pravic kot prispevanje k okolju za maščevanje arabskih teroristov.
Britanski zunanji minister Jack Straw je konec septembra med obiskom v Jeruzalemu izjavil, da bi razočaranje nad izraelsko-palestinskim konfliktom lahko ustvarilo izgovor za terorizem. Straw je pojasnil: »Nikoli ni opravičila za terorizem. Hkrati je očitna potreba po razumevanju okolja, v katerem se razmnožuje terorizem.«
Milijoni zmernih in naprednih muslimanov, ki iskreno obsojajo terorizem, so kljub temu razočarani nad obsežnim klientskim odnosom Združenih držav z Izraelom, financiranim z več kot 3 milijardami dolarjev letnih subvencij. Želijo vedeti, zakaj so ZDA dovolile Izraelcem, da preselijo več kot 200,000 judovskih naseljencev – polovico od tega po podpisu mirovnega sporazuma iz leta 1993 – v zasedeno Palestino.
Ni pretiravanje, če rečemo, da je za večino od milijarde muslimanov na svetu Izrael enaka anatemi, kot je bil režim apartheida v Južni Afriki za črnce.
Kako terorist Osama bin Laden pridobi zveste privržence od severne Nigerije do Indonezije? Morda je to povezano z množično prisotnostjo Amerike – pravzaprav z njeno vojaško-industrijsko okupacijo – Savdske Arabije.
Washington Post je pred kratkim razkril, da so ameriška gradbena podjetja in dobavitelji orožja v Savdski Arabiji v zadnjih dveh desetletjih ustvarili več kot 50 milijard dolarjev. Danes je več kot trideset tisoč ameriških državljanov zaposlenih v savdskih korporacijah ali v skupnih savdsko-ameriških korporativnih partnerstvih.
Pred nekaj meseci je Exxon Mobil, največja svetovna korporacija, dosegla dogovor s savdsko vlado o razvoju plinskih projektov v vrednosti od 20 do 26 milijard dolarjev. Ali lahko Američani, ki niso muslimani, zares razumejo, kako moralno žaljiva je zanje ta velika okupacijska prisotnost ZDA v njihovi sveti deželi?
Še pred 11. septembrom so ZDA v Savdski Arabiji redno nameščale pet do šest tisoč vojakov. Danes to število verjetno presega 15,000 ameriških vojakov. Kako bi ameriška vlada reagirala, če bi tesna zaveznica PLO, Kuba, ponudila pošiljanje 15,000 vojakov za podporo varnostnim silam palestinskih oblasti?
Ponavljam, za terorizem ni nobenega opravičila s strani nikogar in kadarkoli. Toda politike ZDA – kot sta splošna podpora Izraelu in blokada Iraka, ki je odgovoren za nepotrebne smrti na tisoče otrok – so tiste, ki pomagajo ustvariti pogoje za razcvet ekstremističnega nasilja.
Obstaja neposredna povezava med strašnimi dogodki 11. septembra in politiko, ki jo predstavlja Svetovna konferenca Združenih narodov proti rasizmu, ki je potekala v Durbanu v Južni Afriki le nekaj dni pred terorističnimi napadi.
Ameriška vlada v Durbanu je nasprotovala opredelitvi suženjstva kot "zločina proti človeštvu". Ni hotela priznati zgodovinskih in sodobnih učinkov kolonializma, rasne segregacije in apartheida na nerazvitost in zatiranje neevropskega sveta.
Polemično je manipuliral z obtožbami o antisemitizmu, da bi se izognil razpravam o pravici do samoodločbe palestinskega ljudstva. Podrejene množice sveta, zastopane v Durbanu, so skušale pospešiti novo globalno razpravo o politični ekonomiji rasizma – in Združene države so užalile celotno mednarodno skupnost.
Ali bi morali biti torej presenečeni, da palestinski otroci praznujejo na ulicah svojih zasedenih ozemelj, ko na televiziji vidijo slike uničevanja naših največjih zgradb? Ali bi morali biti šokirani, da po vsem svetu poteka na stotine protestnih maršev v nasprotju z ameriškim bombardiranjem Afganistana?
Večina temnega človeštva pravi Združenim državam, da rasizem in militarizem nista rešitvi največjih svetovnih problemov. Transnacionalni kapitalizem in represivne neoliberalne politike strukturnega prilagajanja predstavljajo slepo ulico za svet v razvoju.
Grožnjo terorizma lahko odpravimo samo s konstruktivnim reševanjem rutinskega nasilja revščine, lakote in izkoriščanja, ki je značilno za vsakdanji obstoj več milijard ljudi na tem planetu. Rasizem je v končni analizi le še ena oblika nasilja.
Da bi ustavili nasilje terorizma, moramo ustaviti nasilje rasizma in razredne neenakosti. Boj za mir, iskanje novih poti k spravi prek meja vere, kulture in barve kože je edini način, da zaščitimo svoja mesta, državo in sebe pred nasiljem terorizma. Ker brez pravičnosti ne more biti miru.
-
Dr. Manning Marable je profesor zgodovine in političnih znanosti ter direktor Inštituta za raziskave afroameriških študij na univerzi Columbia v New Yorku. »Along the Color Line« je brezplačno razdeljen v več kot 350 publikacij po vsej ZDA in po svetu. Kolumna dr. Marable je na voljo tudi na internetu na naslovu www.manningmarable.net