Busheva administracija razglaša novo zmago v svoji "propagandni vojni" z Irakom, potem ko je Varnostni svet Združenih narodov soglasno podprl njen načrt za uvedbo "pametnih sankcij" proti Iraku.
Varnostni svet je 14. maja sprejel resolucijo 1409, s katero je vzpostavil nov okvir za sankcije, ki bodo začele veljati 30. maja in bodo trajale šest mesecev. Resolucija naj bi odpravljala omejitve glede zmožnosti Iraka za uvoz civilnega blaga, pri čemer se je ozko osredotočala na preprečevanje uvoza ali izdelave orožja za množično uničevanje Iraku.
Colin Powell je v govoru v Reykjaviku na Islandiji dejal, da "resolucija dokazuje stalno odločenost [Varnostnega] sveta, da izpolni potrebe iraškega ljudstva."
Toda resnični učinek resolucije bo nadaljevanje trpljenja Iračanov.
Resolucija predstavlja simbolično, ne pa vsebinsko spremembo režima sankcij. Ameriški vladi omogoča, da pod krinko ZN nadaljuje sankcije, ki so mednarodno vse bolj nepriljubljene, in da postavi temelje za ogromen vojaški napad na Irak.
"Pametne sankcije" so prva faza odprte razprave Busheve administracije o "strmoglavljenju vlade" v Iraku in pošiljanju morda kar 250,000 kopenskih vojakov, da vsilijo ameriško politiko "spremembe režima".
"Namen resolucije je bil ublažiti vsakršno prizadevanje za popolno odpravo sankcij in zmanjšati kritike, da ukrepi bolj prizadenejo navadne Iračane kot njihovega voditelja," je Somini Sengupta poročal v New York Timesu. "Zdelo se je tudi, da je del diplomatske podlage, ki jo skuša postaviti Busheva administracija, medtem ko trdi, da je treba gospoda Huseina odstraniti z oblasti, morda s silo."
»Gre za propagandno vojno o tem, kdo je kriv za humanitarne težave v Iraku. Namen vsega v resoluciji [ZN] je prevaliti krivdo z Washingtona na Bagdad, je za Financial Times povedal eden od visokih uradnikov.
V »propagandni vojni« z Irakom je cilj zanikati preprosto dejstvo, da so imele sankcije, ki zdaj veljajo že več kot 11 let, uničujoč vpliv na civilno prebivalstvo, medtem ko po besedah Wall Street Journal, "dejansko krepi [Sadama Huseina] oblast."
Pri pametnih sankcijah gre za prelaganje krivde na Združene države, Britanijo in ZN, ne pa na odpravo učinkov embarga za navadne Iračane. Po 11 letih poslušanja Clintona, Blaira, Busha in njihovih zaveznikov, da so sankcije namenjene iraškemu režimu in ne ljudstvu, naj bi verjeli, da bodo sankcije ZN zdaj (ali se to sliši znano?) usmerjene proti režimu. in ne ljudje.
Toda v skladu s predlaganimi pametnimi sankcijami bodo Združene države še vedno lahko uporabile svojo moč v ZN za blokiranje osnovnih dobrin z navedbo pomislekov o "dvojni rabi". In gospodarstvo bo še naprej trpelo.
Kot je po glasovanju poudaril State Department, se "zaposleni račun ZN za prihodke od iraške nafte in omejitve glede predmetov potencialne vojaške in vojaške uporabe ohranijo."
Potem ko so ZDA pritisnile na Rusijo, so ZN odobrili 300-stranski seznam predmetov, ki spadajo v kategorijo dvojne rabe in jih je treba pregledati za odobritev, preden lahko Irak uporabi svoje prihodke od nafte (ki jih hranijo ZN) za njihov nakup. Medtem ko "Seznam za pregled blaga" ni bil javno objavljen, so novinarji povedali, da vključuje računalnike in komunikacijsko opremo ter bo zagotovo blokiral predmete, ki so v Iraku nujno potrebni, a bi jih vsaka moderna družba lahko uporabila tudi v kemičnem ali biološkem orožju. program.
V preteklosti je ameriška vlada s svojo pravico veta v odboru ZN za sankcije blokirala pogodbe za reševalna vozila, klorinatorje, cepiva in celo svinčnike, navajajoč pomisleke glede »dvojne uporabe«.
Trenutno je 5 milijard dolarjev pogodb "na čakanju" zaradi Združenih držav, kar popolnoma spodkopava trditev Johna D. Negroponteja, stalnega predstavnika ZDA pri ZN, da je bilo "v okviru programa Nafta za hrano vedno mogoče za dostavo humanitarnega in civilnega blaga v Irak, in mislim, da je bila glavna ovira zavračanje iraškega režima, da bi porabil lastna sredstva za uvoz teh predmetov.
Negropontejevo trditev dodatno spodkopavajo pogledi uradnikov ZN, ki danes delajo v Iraku.
"Distribucijska mreža [nafta za hrano] je brez para," je nedavno za Wall Street Journal povedal Adnan Jarra, tiskovni predstavnik ZN v Iraku. »Oni [Iračani] so zelo učinkoviti. Nismo našli ničesar, kar bi šlo tja, kamor ne bi smelo."
"Mislim, da je iraški sistem distribucije hrane verjetno para, ki ga boste našli kjer koli na svetu," je v intervjuju za New York Times dejal Tun Myat, skrbnik programa ZN nafta za hrano. "Pride do vseh, do katerih bi moralo priti v državi."
Toda Myat je poudaril: "Ljudje so v nekaterih primerih postali tako revni, da si sploh ne morejo privoščiti, da bi jedli hrano, ki so jo dobili brezplačno, saj za mnoge od njih obrok hrane predstavlja večji del njihovega dohodka."
Pametne sankcije ne bodo prav nič pomagale oživiti močno poškodovanega iraškega gospodarstva. Kot poudarja Kampanja proti sankcijam proti Iraku (CASI), »še vedno bo prepoved tujih naložb v Irak, ki so potrebne za obnovo porušene infrastrukture v državi .... [in] Iraku ne bo dovoljeno izvažati nobenega drugega blaga razen nafte.”
Toda celo lastni humanitarni odbor Varnostnega sveta je marca 1999 poročal, da za okrevanje Iraka »samo sistem nafta za hrano ne bi zadostoval in bi bile potrebne ogromne naložbe v številnih ključnih sektorjih, vključno z nafto, energijo, kmetijstvom in sanitarijami. ”
Ko je Busheva administracija dosegla svoj cilj nadaljevanja sankcij, zdaj vstopa v drugo fazo svoje vojne, ki bo skoraj zagotovo vključevala izzivanje konflikta z Irakom zaradi inšpekcijskih pregledov orožja, ki bodo služili kot pretveza za invazijo.
Zdaj je čas ne samo za razkritje laži o "pametnih sankcijah", ampak za izgradnjo širokega gibanja proti načrtovani invaziji na Irak.
Anthony Arnove je urednik Terrorism and War, nove zbirke intervjujev s Howardom Zinnom in Iraq Under Siege.